Zrak v slovenskih mestih je slab, izboljšanje bo težko doseči

Najboljši zrak imajo v prevetrenih mestih v Skandinaviji in na Portugalskem, v Mariboru in zlasti Ljubljani pa je slab zrak še naprej krivec za številne prezgodnje smrti, ugotavlja v prenovljenem prikazovalniku kakovosti zraka evropska okoljska agencija (EEA). Trije od štirih Evropejcev živijo v mestih z nevarno onesnaženim zrakom. Evropska unija si je sicer postavila cilj, da onesnaženje zraka leta 2050 ne bo imelo zaznavnega vpliva na zdravje ljudi.

Prebivalci švedskih mest Uppsala in Umeå ter portugalskega Fara dihajo najčistejši zrak v Evropski uniji. EEA je na lestvico uvrstila 375 mest, tudi Ljubljano in Maribor, ki sta po kakovosti zunanjega zraka v letih 2022 in 2023 v slabši polovici seznama. Le 13 mest ima koncentracije delcev pod omejitvijo, ki jo je kot smernico postavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), to je pet mikrogramov na kubični meter zraka. Med temi so štiri glavna mesta držav v severni Evropi, Reykjavik, Tallin, Stockholm in Helsinki. Ljubljana ima 15,4, Maribor pa 12,1 mikrograma delcev na kubični meter zraka.

Evropski zeleni dogovor in akcijski načrt za konec onesnaževanja predvidevata, da se bo število prezgodaj umrlih zaradi delcev v zraku do leta 2030 zmanjšalo za 55 odstotkov  v primerjavi z letom 2005. Dolgoročnejši cilj do sredine stoletja pa določa, da takrat onesnaženje zraka z delci ne bo imelo zaznavnega vpliva na zdravje ljudi. Letos se je evropska politika dogovorila tudi o tem, da bo treba zaostriti direktivo o kakovosti zunanjega zraka, evropske standarde kakovosti pa približati smernicam WHO.

Prikazovalnik EEA kaže povprečno raven kakovosti zraka v preteklih dveh letih. Delci PM2,5 (v velikosti do 2,5 mikrometra, za primerjavo, človeški las ima premer od 50 do 70 mikrometrov) najbolj negativno vplivajo na zdravje ljudi. Sledijo dušikovi oksidi in talni ozon. Leta 2021 je EEA delcem pripisala 293.000 prezgodnjih smrti, dušikovemu dioksidu 69.000, ozonu pa 27.000.

Delci povzročajo več zdravstvenih težav in bolezni. Med njimi je visok pritisk, ki lahko vodi do srčne kapi. Povezujejo jih tudi s sladkorno boleznijo, pljučnimi boleznimi, rakom in astmo.

Z dušikovim dioksidom je najbolj povezana sladkorna bolezen, prav tako astma, s talnim ozonom pa bolezni dihal.

Zrak ne bo nikoli povsem čist

Čiščenje evropskega zraka ne bo lahka naloga, posebej v slabše prevetrenih mestih, kot je Ljubljana. Razlog je v virih delcev, dušikovih oksidov in ozona. V prostorih so viri delcev kajenje, kuhanje in zlasti cvrtje, prižiganje sveč ali drugega ognja, pršenje različnih dišečih olj, čiščenje z običajnimi kemičnimi čistili, odpiranje oken zaradi zunanjih onesnaževal, poleg tega pa še laki za lase, osvežilci zraka in dezodoranti.

Zunanji zrak onesnažuje še več dejavnosti. Med prvimi je promet. Zaradi delcev so bila najprej na udaru dizelska vozila, a so strokovnjaki že ugotovili, da tudi uporaba bencina povzroča povečane vsebnosti delcev v zraku. Onesnaženje z delci povzroča tudi obraba gum in zavor.

Najpogosteje obtožene so termoelektrarne na premog, manj tiste na plin, vendar so med večjimi onesnaževalci z delci tudi peči in kamini na drva, zlasti če so zastareli in poleg tega kurijo še ne povsem suho lesno gorivo. Delce v zrak spušča industrija, ki uporablja fosilna goriva ali odpadke ali pa delci nastajajo v proizvodnji. Podobno kot v pečeh nastaja ogromno delcev pri gozdnih požarih.

Promet je ob fosilni energetiki glavni povzročitelj dušikovih oksidov, v sončnem vremenu pa prispeva tudi k nastajanju talnega ozona. Ta je škodljiv za rastline, saj uničuje njihove dihalne pore, zaradi česar rastline propadejo.