Zdravstvene težave, ki jih prinašajo podnebne spremembe

Podnebne spremembe bodo prizadele vse, tudi tiste, ki ne verjamejo, da se dogajajo, in zagovarjajo tezo, da je podnebno segrevanje posledica povečanega sončnega sevanja. Za nebrzdano izkoriščanje naravnih virov plačujemo tudi s svojim zdravjem.

Podnebne spremembe bi lahko povečale pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi, že zdaj najnevarnejše živali v Sloveniji. Število primerov klopnega meningoencefalitisa po letih niha, od najmanj 62 prijavljenih primerov leta 2015 do 309 prijavljenih primerov leta 2013, kar je bilo največ v zadnjih desetih letih. Leta 2017 sta bila prijavljena 102 primera bolezni, kar je precej manj od povprečja predhodnih 20 let (okoli 250 prijav na leto), je povedala dr. med. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

​

Od letos se odrasli, stari 49 let, proti klopnemu meningoencefalitisu lahko cepijo pri izbranem zdravniku v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Brezplačno cepljenje pripada tudi otrokom, starim tri leta, vse druge skupine prebivalstva morajo za cepljenje plačati. Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred okužbo, vendar je precepljenost prebivalstva majhna. Zdravila za bolezen ni, na voljo je le podporno zdravljenje.
 

Virus Zahodnega Nila

Podnebno segrevanje je eden od možnih dejavnikov, ki vpliva na prenos in kroženje virusa Zahodnega Nila, ki ga prenašajo navadni komarji. Letos ni bilo zaznanih avtohtonih primerov okužb z virusom, lani jih je bilo potrjenih pet: štiri osebe so se okužile v Sloveniji, ena v Bosni ali Srbiji. Po zadnjih podatkih Evropskega centra za preprečevanje bolezni in nadzor so samo med 8. in 14. novembrom v EU zabeležili šest primerov okužb z virusom: pet v Italiji in eno v Nemčiji. Štiri osebe so umrle: tri v Grčiji in ena v Romuniji.

​

Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko in podporno, tudi cepiva proti virusu ni. »Preprečevanje primerov okužb temelji na poučevanju ljudi, kako zmanjšati možnost vboda komarja, spremembi habitata, možna je tudi uporaba insekticidov, zagotavljati je treba varnost krvi, presajenih celic, tkiv in organov,« našteva Hojsova. Pripravljen imamo tudi načrt v primeru pojavitve virusa Zahodnega Nila v Sloveniji.
 

Virus zika

S segrevanjem ozračja in pogostejšimi padavinami se izboljšujejo tudi pogoji za razmnoževanje tigrastega komarja in povečujejo možnosti za pojavljanje bolezni, ki jih prenaša. Avtohtonih primerov okužbe z virusom zika pri nas še ni bilo, načrt za njegovo pojavljanje v Sloveniji je pripravljen. Zdravil, ki bi preprečila ali ozdravila okužbo z virusom ni, zdravljenje je simptomatsko. Potnikom, ki potujejo na območja oziroma v države, kjer se virus s komarjev širi na ljudi, na nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo zaščito pred piki komarjev. V novem programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe je predviden tudi monitoring komarjev.
 

Vročina

Vročinski valovi, ki bodo v prihodnosti vse pogostejši in bodo trajali dlje, močno vplivajo na počutje in zdravje. V tem obdobju se poveča umrljivost. V Sloveniji je v zadnjih petih letih zaradi vročine umrlo 225 ljudi več, kot je bilo pričakovano. Največ umrlih je bilo med starejšimi ter pri osebah s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. V mestih stanje poslabšujeta tudi onesnažen zrak z delci (PM) in ozon. Onesnažen zrak skupaj z vročino še povečuje škodljive učinke vročine na zdravje.
 

UV-sevanje

Sončni žarki so pomembni za dobro počutje in nastajanje vitamina D, če pa smo jim preveč izpostavljeni, so škodljivi. Ana Hojs pravi: »Čezmerno izpostavljanje UV-žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na koži, očeh in imunskem sistemu. Povečana obremenitev s toploto vpliva na spremembo življenjskega sloga ljudi, na primer na oblačenje in gibanje na prostem, zato se lahko poveča izpostavljenost UV-žarkom.

Čezmerna izpostavljenost zlasti v otroštvu je velik zdravstveni problem, saj dokazano povečuje tveganje za nastanek kožnega raka v odraslosti. Povečuje se tudi pojavnost kožnega raka v Sloveniji.« Z 31,5 obolelega na 100.000 prebivalcev je Slovenija precej nad evropskim povprečjem; po umrljivosti (6,1 umrlega na 100.000 prebivalcev) pa je na drugem mestu med 41 evropskimi državami. Za preprečevanje kožnega raka zdravstvo izdaja številna priporočila, potekajo različne akcije, ozavešča se tudi najmlajše v vrtcih in šolah.
 

Ozon

Več vročih poletnih dni pomeni tudi več dni s povišanimi koncentracijami prizemnega ozona, ki ga k nam prinašajo tudi vetrovi od drugod. Ozon škodljivo vpliva na dihala, srčno-žilni sistem in lahko povzročitelj večje umrljivost. Prebivalcem priporočamo, da spremljajo stanje onesnaženosti zraka z ozonom in dnevne napovedi koncentracij ozona ter da upoštevajo priporočene ukrepe glede na stopnjo onesnaženosti zraka z ozonom. Pri tem nam lahko pomaga tudi Okoljsko-zdravstveni indeks onesnaženosti zraka, ki se trenutno sicer prenavlja. Indeks vključuje štiri onesnaževala: delce PM10, NO2, SO2 in O3. Stopnjo onesnaženosti zraka določa onesnaževalo z najvišjim izračunanim indeksom.
 

Cvetni prah

Podnebne spremembe vplivajo na časovno in količinsko breme peloda ter prostorsko širitev nekaterih alergogenih rastlin, skupaj z onesnaženim zrakom vplivajo tudi na večjo alergenost pelodov. To lahko vpliva na senzibilizacijo ter poslabšanja astme in alergijskih bolezni. Še posebno problematični so pelodi jelše, breze, trav in ambrozije. Izpostavljenost alergenemu cvetnemu prahu teh rastlin letno močno niha, izrazite so razlike med celinsko Slovenijo in Primorjem.

Nacionalni inštitut za javno zdravje objavlja tedenska poročila o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. V pomoč alergikom je tudi Dnevnik cvetnega prahu, ki uporabniku omogoča, da preprosto poveže simptome alergijske bolezni z obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom.