Spremembe bodo, treba se bo prilagoditi

Ljubljana - »Predstavljajte si, da prepovemo lastništvo avtomobila v mestu. Zelo hitro bi omejili zastoje, hrup, onesnaženje zraka,« je številčno občinstvo na posvetu Podnebni dogovor v Državnem zboru, kjer so se vrstili predlogi, da mora vlada razglasiti podnebno krizo, okrcal okoljski minister Simon Zajc.

Prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo bo za koga tudi boleč, zato mora biti prehod socialno pravičen. Slovenija pa bo, tako Zajc, vodilna na tem območju v krožnem gospodarstvu. »Bi vaš telefon deloval le dve leti, če bi najeli storitev mobilnih komunikacij in ne zgolj aparata?« je še ponazoril.

Dijakinja Aja Vrenjak je opozorila, da mladi ne bodo pisali zakonov, saj so njihovi protesti opomin na razmere, ki vodijo v nevarno prihodnost. »Mrtve številke ne kažejo dejanskega življenja družbe,« pravi 16-letnica, ki si želi plesati, študirati in imeti stabilno družino.



»Podnebne spremembe so tu in bodo ostale. V najboljšem primeru bo Slovenija za dve stopinji Celzija toplejša. Več bo poplav in suš, prihajajo nove bolezni in novi škodljivci. Migracijska tveganja se povečujejo, zaloge vode postajajo velik gospodarski in politični problem,« pa je vse na trdna tla postavila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki dodaja, da se je nujno treba začeti prilagajati. To ne pomeni, da se zaščitimo pred vsem slabim, izkoristiti je treba tudi priložnosti.

Tako je Uroš Brežan, župan Tolmina, že ugotovil, da v nekaterih sosednjih občinah že razmišljajo o nasadih oljk, mogoče pa bo nekdaj Posočje tudi vinorodno območje, podobno kot zdaj Brda.



Prevladalo pa je mnenje, da je za vse te stvari nujen pravi predpis, vir denarja in prava politična volja. V Sloveniji nimamo ustanove, ki bi združevala vsa ta vprašanja. Imeli smo službo vlade za podnebne spremembe, vendar so jo ukinili, njene naloge pa porazdelili po sektorjih. Ti sektorji pa žal premalo sodelujejo, je opozorila Andreja Sušnik iz agencije za okolje.
Na to je opozoril tudi Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite, organizacije, ki nam jo sicer zavidajo številne države. Dobro znamo ukrepati, ko se zgodi naravna nesreča, slabi pa smo pri preprečevanju.

Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo je potrdil, da so pozebe, toča, suše in poplave vsako leto pogostejše. Za prilagajanje na podnebne spremembe je v kmetijskih programih namenjenih več kot polovica denarja, med 2014 in 2020 kar 400 milijonov evrov. Namakanih je 11.000 hektarjev, želeli bi še bistveno več, 1300 hehtarjev nasadov je pod zaščitnimi mrežami, zlasti jablane. Je pa Podgoršek priznal, da se kmetovalci premalo zavedajo resnosti podnebnih sprememb, sicer se ne bi vedno znova znašli pred vprašanjem, koliko škode in kdaj bo pokrila država.



»Podnebne spremembe povečujejo neenakost ljudi, premalo smo povezani. Poleg tega se pojavljajo nove nalezljive bolezni, kot je virus zahodnega Nila, več pa je tudi klopnega meningitisa,« je opozorila Ana Hojs iz NIJZ in dodala, da v vročih dneh nastaja več talnega ozona, ki tudi škoduje ljudem.