Ledeni možje ne bodo prinesli nove pozebe

Najhitreje se segreva Arktika, takoj za njo pa so že Alpe, trend je bolj strm kot pol stopinje Celzija na desetletje. Toplejši zrak lahko sprejme več vode, kar vodi v močnejša neurja in nalive, tudi s točo, je povedal Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje (Arso). Na srečo pa se ta konec tedna na ledene može temperature ne bodo več tako spustile, da bi grozila nova pozeba. Tveganje za kmetijsko pridelavo in tudi za drugo premoženje se povečuje, zato se zavarovalne premije ne morejo znižati, zavarovalnice se celo umikajo s teh področij.

Gregorčič je povedal, da so zime toplejše, več je padavin, rastline začnejo poganjati prej, vdori hladnega zraka pa zato povzročijo večjo škodo. Po drugi strani so poletja manj namočena in bistveno bolj vroča. Trajanje sončnega obsevanja se povečuje. Meja sneženja se viša, kar pomeni poplave ob močnejših nalivih, tudi toča je verjetnejša. »Trenutne projekcije kažejo, da letos me bo tako hude suše kot lani,« je spet vse malo potolažil Gregorčič.

»Verjetnost za nastanek toče se je od leta 2009 do 2019 občutno povečala,« je potrdil Uroš Metličar iz Zavarovalnice Triglav, in dodal, da karte Arsa, ki so sinteza satelitskih posnetkov, zdaj že na vsakih pet minut, potrjujejo tudi škode pri zavarovancih. Lani smo v Sloveniji doživeli tri množične škodne dogodke, dvakrat točo in viharni veter. Dogodkov ni veliko, škode pa se povečujejo, ker so dogodki intenzivnejši. Tudi zato je bilo lani več škode na objektih kot na vozilih. Vrh verjetnosti za točo je sicer v juniju, juliju in avgustu.

Mreže znižajo zavarovalno premijo za 80 odstotkov, ne pomagajo pa pri pozebi. FOTO: Blaž Samec/Delo

Aleš Zupan iz Zavarovalnice Triglav je opozoril, da so še pred stavbami in vozili na vrsti kmetijski pridelki. Grozijo jim tako toča in viharji kot pozebe in suše. Škodno intenzivnejše obdobje v kmetijstvu je prej trajalo od maja do septembra, zdaj pa že od aprila do oktobra. Za sušo so zavarovanja še v povojih, sadovnjaki, vsaj večji, pa so že večinoma pokriti z mrežami, ki znižajo zavarovalno premijo za več kot 80 odstotkov. Sofinanciranje zavarovanj še vedno velja, ministrstvo za kmetijstvo pokrije 55 odstotkov premije tudi za pokrite objekte za pridelavo hrane. Ponekod v Sloveniji pri zavarovanjih pomagajo tudi občine, zato imajo zavarovano »vsako drugo njivo«.

Vinogradniki niso navdušeni nad mrežami, ker grozdje ne dobi toliko sončnega obsevanja in je manj okusno. FOTO: Tomica Šuljič/Slovenske novice

Vinogradnik Danilo Steyer je povedal, da grozdje zdaj dozori prej, kar so prej trgali po 1. novembru, zdaj trgajo že septembra. Težava je že, ker je grozdje toplo, zato trgajo ponoči, poleg tega bo treba razmisliti o hlajenju ob prevozu iz vinogradov.

Toča se zdaj pojavlja čedalje bolj zgodaj, tudi ko so mladike še zelo mlade. Tudi zato je v vinogradih čedalje več mrež, a že opozarjajo, da to negativno vpliva na kakovost vina, menda ima zaradi mrež manj okusa. Vinogradniki so namreč ob dozorevanju grozdja potrgali listje, ki je dajalo senco grozdom, zato mreže niso najbolj zaželene.

Branko Gregorčič, Danilo Steyer, Uroš Metličar in Aleš Zupan. FOTO: Borut Tavčar/Delo

»Premije bodo vedno visoke. Tveganje je na tem območju tako veliko, da premije ne morejo biti nižje,« je opozoril Zupan. Zavarovalnice se umikajo, povsod po svetu je zato trend razpršitve tveganj, pomagajo tudi države. 

Suša letos ne bo tako huda kot lani. FOTO: Jean-Philippe Ksiazek/AFP

Ne bo pa razpršitve tveganj pri poplavno ogroženih objektih in pri avtomobilskih zavarovanjih, ki so se podražila. Metličar je pojasnil, da ima Slovenija tretje najdražje rezervne dele za avtomobile. Rešitev je le v popravljanju namesto zamenjavi vsakega blatnika. Poplavno tveganje pa Zavarovalnica Triglav določi na hišno številko natančno, večje tveganje se odrazi v višji premiji. Zavarovalno premijo dvigne tudi sončna elektrarna na strehi, a bolj zaradi toče.

Poplave so najbolj lokacijsko določljive. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Resen razmislek pa bo treba opraviti, kaj se sploh izplača pridelovati v Sloveniji. Breskve so pozeble petkrat v osmih letih, koruza verjetno tudi ne sodi na lahka tla, ki se hitro izsušijo. Verjetno bo treba kakšno vrsto tudi zamenjati, menita Zupan in tudi Gregorčič, ki je še napovedal, da letos ne bo tako hude suše kot lani, imeli pa bomo več vročinskih valov. Ne bo šlo niti brez neurij s točo.