Ljubljana - V obratu Publicusa v Suhadolah pri Komendi je zagorelo 1500 kubičnih metrov odpadkov, kar je že šesti požar odpadkov v zgolj dveh letih. Ministrstvo za okolje načrtuje zaostritev požarnih predpisov, a težava je v sistemu, skladišča bi se morala hitreje prazniti, pa za to ni možnosti. Bale z odpadki v Suhadolah so bile naložene sedem metrov visoko, kar je otežilo delo gasilcev, nevarnosti za prebivalce in za vodo pa naj ne bi bilo.

V javnih komunalnih službah opozarjajo, da so se vsi požari zgodili v zasebnih družbah, okoljevarstveniki pa dvomijo, da gre za naključja. Težave s kupi odpadkov so se začele, ko je Kitajska prepovedala uvoz odpadkov, sežigalnice pa so zvišale cene. Komunalna podjetja, tudi ljubljanska Snaga, so že priznala, da imajo zaradi pošiljanja tako imenovane lahke frakcije odpadkov v sežig v tujino že izgubo.



Požari v skladiščih so tako lahko pot do zniževanja stroškov ravnanja z odpadki, razmišlja že veliko ljudi, posebno če so skladišča zavarovana, požar pa označijo za podtaknjen. Že primer Kemisa je pokazal, da podjetje po izplačilu zavarovalnine ni imelo skoraj nič škode.

Predpisi še v nastajanju

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je ob tem poudaril, da se ministrstvo pospešeno loteva reševanja odpadkov, še posebej po zadnjih požarih v sortirnici odpadkov v Lenartu in v noči na četrtek v zbirnem centru za odpadke v Suhadolah. V spoprijemanju s težavo kopičenja odpadkov je ministrstvo že lani izvedlo niz ukrepov, zdaj pa je v pripravi tudi sprememba odpadkovne zakonodaje. Konec maja bodo spremembo zakonodaje dali v javno obravnavo. V medresorsko usklajevanje bodo dali tudi uredbo o skladiščenju trdih in gorljivih odpadkov na prostem, s katero bodo, kot pravi minister, poostrili in jasno določili požarne ukrepe.



Na vprašanje Dela, ali zaradi že lepega števila požarov ni dovolj izkušenj za opredelitev novih zahtev za skladiščenje odpadkov, so sicer odgovorili, da so splošne zahteve že opredeljene uredbi o odpadkih. Lani pa so se, ravno zaradi pogostejših požarov, lotili priprave predpisa, ki bi podrobneje uredil pogoje za skladiščenje teh odpadkov, saj ti lahko predstavljajo nevarnost za onesnaženje okolja.

Ministrstvo brez podatkov

Na vprašanje o domnevi o požarih kot možnosti za znižanje stroškov pa ogovarjajo, da ministrstvo nima neposrednih podatkov o cenah termične obdelave odpadkov v tujini, je pa seznanjeno z dejstvom, da cena termične obdelave odpadkov v napravah v tujini zaradi povečanega povpraševanja narašča. »Narave požarov ministrstvo ne more komentirati saj ne razpolaga z rezultati preiskave požarišč, za izvedbo takih preiskav pa niti ni pristojno,« pravijo na MOP.



Janko Kramžar, nekdanji dolgoletni direktor ljubljanske Snage, je opozoril, da je vedno zagorelo v zasebnih družbah. Ni pa želel špekulirati ali je to tudi način za prihranek. Iz Snage so sicer neposredno v sežigalnice poslali le manjši del odpadkov, večino oddajo po razpisih. »Kje točno končajo ti odpadki, ne vemo in ne moremo ugotoviti,« pravi Kramžar, zato ne more zagotoviti, da niso v balah v Suhadolah goreli tudi ljubljanski odpadki. Komunale so prisiljene iskati rešitve same, čeprav je sežig državna javna gospodarska služba.



»Skrbi me, da se nadaljuje zgodba, ki se je začela kmalu po požaru v Kemisu, ko sta zagoreli dve skladišči. V vsaj enem primeru so bile bale polite z gorljivo tekočino,« pravi Sebastijan Zupanc, direktor komunalne zbornice pri GZS. Boji se, da so nekateri posamezniki v lokalnih skupnostih vzeli stvari v svoje roke. Podjetja po njegovem odpadkov ne bi sežigala, Kemis je po požaru izgubil veliko posla, v Straži pa so skladišče odpadkov zaprli. »Ne verjamem, da bi si podjetje za pol ali milijon evrov prihranka s požigom povzročilo večmilijonsko škodo ali tvegalo zaprtje,« pravi Zupanc.

Če gre Magna, naj gre še sežigalnica

Sosede skladišč pa razume, večje količine odpadkov imajo negativne vplive na okolje, tudi smrad. »Zato ni ključno to, da posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, ključno je to, da sistem ne deluje. Meje so zaprte, izvoz je velikokrat onemogočen. Težava je, da nismo samozadostni pri odstranjevanju odpadkov. Vlada bi si to morala postaviti za prvo prednostno nalogo,« pravi Zupanc.



Na vprašanje, kaj pa v petih letih, kolikor bi najmanj trajala umestitev v prostor in gradnja sežigalnice, pa je odgovoril, da če je vlada lahko umestila Magno na vodovarstveno območje s kmetijskimi zemljišči najvišje kakovosti v treh letih, bi lahko tudi sežigalnica začela delovati prej. »Centri za ravnanje z odpadki in skladišča so zasuti,« je dodal. Z MOP nismo dobili odgovora na vprašanje, koliko je občin, ki bi sprejele sežigalnico, kar so jih spraševali že v začetku marca.

Odpadkov je preveč

Da so zmogljivosti za skladiščenje odpadkov prekomerno polne, so v Suhadolah odkrili tudi inšpektorji. Center je imel dovoljenje za skladiščenje skupaj 2500 ton odpadkov, skladiščili pa so več kot 12.000 ton odpadkov. »Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata za okolje in prostor bo opravila izredni inšpekcijski pregled v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole v občini Komenda, ki ga upravlja podjetje Publikus, ko bodo interventne skupine zaključile s svojim delom. Po potrebi bo z ustno odločbo na zapisnik izrekla nujne ukrepe,« so sporočili včeraj popoldne. Publikus sicer niti lani niti letos inšpektoratu ni podal vloge za izdajo soglasja za izvoz lahke frakcije (ostanka po sortiranju mešanih komunalnih odpadkov in komunalne odpadne embalaže) na sežig v tujino.