Inšpekcija v Suhadolah v preteklosti večkrat ukrepala

Ponoči je zagorelo v zbirnem centru za odpadke Suhadole v občini Komenda. Gre za podjetje Publicus, zaradi obsežnosti požara pa bo intervencija trajala dlje časa. »Ognju ni videti konca,« je danes ob pol devetih na facebooku objavilo Prostovoljno gasilsko društvo Moste. V gašenju je bilo angažiranih več kot sto gasilcev iz lokalnih gasilskih društev. Kriminalisti so medtem ogled kraja požara prekinili in bodo z aktivnostmi nadaljevali jutri.



»Neljub dogodek. Ne prvi na tem območju, a tokrat veliko obsežnejši,« je požar kratko označil vodja intervencije iz PGD Moste Roman Koncilja. V Suhadolah je namreč gorelo že v preteklosti. Ko so gasilci malo čez polnoč prišli na prizorišče, je bil požar po besedah Koncilje že zelo razvit. Angažirana sta bila 102 gasilca iz sedmih gasilskih enot iz občin Komenda, Mengeš, Domžale, Kamnik in Trzin.

Težave ob gašenju je predstavljal dostop do vode, enako dostop intervencijskih vozil, ki jih je bilo sprva kar 24. Gasilci so po dveh urah požar lokalizirali, po sedmih pa so se lahko nekateri vrnili domov. Ali odšli v službe, je še povedal Koncilja. Pred ognjem jim je uspelo rešiti poslovno stavbo in južni del deponije.

Na prizorišču jih ostaja 53. Bale z odpadki so naložene sedem metrov visoko, požar se je razširil v zračne žepe, zaradi česar bodo morali gasiti še ves dan in tudi ponoči, požarna straža pa bo potrebna tudi v dnevih ob koncu tedna. Območje požara bo potrebno povsem prekopati.



Koncilja si je na dopoldanski tiskovni konferenci na temo požara mikrofon delil z županom Komende Slavkom Poglajnom, ki je kot gasilec tudi sam sodeloval pri gašenju, direktorjem Publicusa Slavkom Hrženjakom in predstavnico Nacionalnega inštituta za javno zdravje Simono Perčič. Ta je sporočila, da akutne nevarnosti za zdravje okoliških prebivalcev ni in da tudi pitna voda ni ogrožena. Na inštitutu bodo počakali podatke Arsa glede gibanja dima, nato bodo morda vzorčili tla. Trenutno se val dima vali proti Mengšu.

Tudi na občini Komenda zagotavljajo, da je požar pod nadzorom in ne predstavlja nevarnosti za občane, prav tako ni bil nihče poškodovan. Zagorel je sicer objekt v velikosti štirideset kvadratnih metrov, v katerem zbirajo in stiskajo odpadke v bale.

Hrženjak o vzroku tega požara pred koncem preiskave noče ugibati, ob priložnosti se je gasilcem globoko zahvalil. Zatrdil je, da imajo v Publikumu ustrezen varnostni nadzor. Tokrat je sicer zagorela lahka frakcija odpadkov (t. i. RDF), ki je ostanek po reciklaži in je namenjen sežigu.

Požar predstavlja podjetju veliko presenečenje. Vse zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja namreč spoštujejo in tudi vsi potrebni ukrepi so bili izvedeni, je zatrdil Hrženjak. Odpadke, ki so zagoreli, so skladiščili na deponiji, ker niso imeli možnosti prodaje. Bili so sicer pripravljeni za izvoz.
 

Zajc: Pospešeno se lotevamo reševanja težav z odpadki

Okoljski minister Simon Zajc poudarja, da se ministrstvo za okolje in prostor pospešeno loteva reševanja odpadkov, še posebej po zadnjih požarih v sortirnici odpadkov v Lenartu in sinočnjem. V spoprijemanju s težavo kopičenja odpadkov je ministrstvo že lani izvedlo niz ukrepov, zdaj pa je v pripravi tudi sprememba odpadkovne zakonodaje.

Situacijo glede odpadkov so po besedah ministra lani uredili s spremembo uredbe o odpadni embalaži in z interventnim zakonom. Oba ukrepa rešujeta akutne težave nakopičene odpadne embalaže in nakopičenih sveč. Zdaj je v pripravi sprememba odpadkovne zakonodaje, ki bo sistemsko rešila težavo odpadkov. Konec maja bodo spremembo zakonodaje dali v javno obravnavo, v medresorsko usklajevanje pa bodo dali tudi uredbo o skladiščenju trdih in gorljivih odpadkov na prostem, s katero bodo poostrili in jasno določili požarne ukrepe.
 

Inšpekcijski pregled takoj, ko bo mogoče

Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) bo opravila izredni inšpekcijski pregled v zbirnem centru za odpadke Suhadole, ko bodo interventne skupine zaključile s svojim delom. Po potrebi bo z ustno odločbo na zapisnik izrekla nujne ukrepe.

Kot so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor, je podjetje Publikus od marca 2018 vpisano v evidenco zbiralcev odpadkov. Na tej podlagi lahko lokaciji Centra za ravnanje z odpadki Suhadole (CROS) skladišči do 1.500 ton zbranih odpadkov. Podjetje ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov s kapaciteto 23.000 ton nenevarnih odpadkov na leto ter dovoljenje skladiščenje dodatnih 1.028 ton odpadkov. Inšpekcija za okolje in naravo IRSOP izvaja v CROS Suhadole tako poostren redni nadzor nad obema napravama za ravnanje z odpadki. V zadnjih letih pa je v CROS Suhadole izvedla tudi več izrednih nadzorov. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je Inšpekcija za okolje in naravo tudi večkrat ukrepala zoper zavezanca. V letu 2017 je bila izdana prepoved prevzemanja odpadkov v nasprotju z veljavnimi predpisi in odrejena odstranitev odpadkov, ki niso skladiščeni v skladu z veljavno zakonodajo. V zvezi s to odločbo poteka izvršilni postopek izvršbe z denarno prisilitvijo. Prav tako je uveden prekrškovni postopek.

Tudi odstranjevanje nenevarnih odpadkov z lokacije odlagališča inertnih odpadkov Suhadole v zapiranju (upravljavec je Občina Komenda) poteka na podlagi inšpekcijske odločbe. Poleg tega je bila zavezancu izdana odločba, da mora z zemljišča, ki ni del Centra za ravnanje z odpadki Suhadole, odstraniti vse tja odložene bale (960 bal) z nenevarnimi odpadki. Po sklepu o izvršitvi odločbe po drugi osebi, je zavezanec, v aprilu 2019, inšpektorat obvestil, da je bale prestavil na območje Centra za ravnanje z odpadki Suhadole.

V inšpekcijskem postopku je inšpektorica ugotovila, da znašajo količine odpadkov skladiščene na območju Centra za ravnanje z odpadki Suhadole dobrih 12.000 ton, kar presega dovoljene količine in ukrepala skladno s pooblastili, da se odpravijo kršitve. Podjetje Publikus niti v lanskem, niti v letošnjem letu inšpektoratu za okolje in prostor ni podalo vloge za izdajo soglasja za izvoz lahke frakcije (ostanka po sortiranju mešanih komunalnih odpadkov in komunalne odpadne embalaže) na sežig v tujino.



Na deponiji je prvič zagorelo septembra leta 2017, tedanji požar pa je bil po Hrženjakovih besedah dokazano podtaknjen.

Nekaj po polnoči so o požaru obvestili tudi Policijsko upravo Ljubljana. Sporočili so, da po njihovih podatkih ni bil nihče poškodovan. Kraj so zavarovali, ogled, kjer bodo ugotavljali tudi vzrok za ogenj, pa bodo pričeli, ko bodo vzpostavljeni pogoji za varno delo.

Za nemoteno preskrbo z vodo na hidrantnem omrežju in območju požara sodeluje Komunalno podjetje Kamnik, za zavarovanje območja skrbita policista PP Kamnik, so še zapisali v sporočilu za javnost. Kraj požara si je ogledal tudi župan Kamnika Matej Slapar.