Za ozon škodljiv plin CFC-11 (triklorofluoroogljikovodik) je povsem prepovedan od leta 2010. Pred dvema mesecema so znanstveniki objavili študijo, ki bi morala kazati upadanje koncentracij, a so ugotovili povišanje. Menili so, da bi lahko izvor tičal nekje na vzhodu Azije, natančneje pa lokacije niso mogli določiti.
Nadaljnja preiskava mednarodne agencije za okolje (EIA) je strokovnjake vodila na Kitajsko, kjer so našli uporabo plina v gradbeni industriji, in sicer predvsem v izolacijskem materialu. Sprva so se sicer, kot navaja
BBC, bali, da plini nastajajo pri bogatenju urana za razvijanje jedrskega orožja.
Izkazalo se je, da plin uporabljajo pri izoliranju domov. CFC-11 je namreč zelo učinkovit potisni plin pri poliuretanski peni. »EIA ima dokaze 18 podjetij v desetih provincah, ki uporabljajo CFC-11. Podrobnosti iz pogovorov z direktorji podjetij kažejo, da to niso izolirani incidenti, ampak je to uveljavljena praksa v industriji,« so sporočili iz EIA. Dodali so, da obstaja potencial nezakonite trgovine s proizvodi s tem plinom. EIA ocenjuje, da preparate s CFC-11 uporablja približno 3500 majhnih in srednjih podjetij. V poročilu so navedli, da so nekateri direktorji priznali svojo nezakonito dejavnost; preparate so uporabljali, ker je bilo tako ceneje, tako so tudi proizvedli učinkovitejšo peno.
EIA je že pozvala kitajsko vlado in članice Montrealskega sporazuma, naj nemudoma ukrepajo zaradi zločina proti okolju. »Le s hitro in odločno akcijo lahko zagotovimo, da bo sloves Montrealskega sporazuma kot najučinkovitejše globalne okoljske pogodbe ostal neokrnjen.«
Skupino plinov CFC (klorofluoroogljiki) so od 30. let prejšnjega stoletja uporabljali za hladilne tekočine in razpršilnike. Ko razpadajo, se sprošča prosti klorov radikal – en sam uniči več kot 100.000 molekul ozona. Čeprav je večina plinov iz skupine CFC že dobrih 20 let prepovedana, bodo povsem izginili šele proti koncu tega stoletja, saj je njihova življenjska doba od 65 do 130 let.
Komentarji