V nadaljevanju preberite:

Mednarodni dan ozaveščanja o odpadni hrani in izgubah hrane, ki ga letos zaznamujemo četrtič, je posvečen pomenu zmanjševanja količin zavržene hrane za ljudi in za planet. V Sloveniji smo lani zavrgli 150.839 ton hrane, kar povprečno pomeni 72 kilogramov na prebivalca. Količine zavržene hrane se zmanjšujejo, a ne dovolj hitro. Do leta 2030 bi jih morali zmanjšati za polovico, če hočemo slediti ciljem trajnostnega razvoja, ki smo se jim zavezali leta 2015. Vlada je problem naslovila z akcijskim načrtom za izvajanje strategije Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, ki ga je sprejela na četrtkovi seji.

Akcijski načrt vključuje 57 ukrepov za preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane v celotni verigi preskrbe s hrano: pri proizvodnji, distribuciji, strežbi, prodaji in potrošnji. Razporejeni so do leta 2030, izvajali pa jih bodo različni resorji. Preprečevanje nastajanja izgub hrane in odpadne hrane se bo izvajalo z optimizacijo zalog, primerno tehnologijo, spremljanjem količin odpadne hrane in ozaveščanjem. Zmanjšanje količin odpadne hrane pa s prerazporejanjem in uporabo presežkov, so zapisali na kmetijskem ministrstvu.

Ključni cilj po navedba kmetijskega ministrstva je »spremeniti način razmišljanja v družbi, kar pomeni dvigniti raven spoštovanja in odnosa do hrane ter naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo«. Ko namreč hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo, voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital.