V nadaljevanju preberite:

Če parafraziramo pokojno veliko humanitarko Anito Ogulin, je lakota politična odločitev. Glede na podatek iz poročila več agencij Združenih narodov, da se lakota zaostruje, lani jo je trpel vsak 11. Zemljan, je politične volje za njeno odpravo vse manj.

K povečanju lakote v lanskem letu so prispevali večje število in stopnjevanje konfliktov, podnebnih sprememb in gospodarska nihanja poleg drugih dejavnikov, kot so neenakost, nedostopnost zdravega prehranjevanja in nezdravo prehransko okolje. Lačnih je bilo okoli 733 milijonov ljudi. Že tretje leto zapored to število stagnira, kar pomeni, da bo težko doseči cilj izkoreninjenja globalne lakote do 2030 (eden od ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je oblikoval OZN). Svet je pri odpravljanju lakote nazadoval za 15 let, na raven iz 2008–2009, navaja poročilo State of Food Security and Nutrition in the World (SOFI), ki ga je pripravilo pet agencij ZN.