Volkovi v slovenskih Alpah postajajo stalnica

V sezoni 2019/2020 je bilo v Sloveniji 16 volčjih tropov, dva več kot prejšnjo sezono. Kljub visoki smrtnosti, h kateri verjetno prispeva tudi nezakonit lov, je varstveno stanje volkov ugodno, ugotavljajo raziskovalci v poročilu projekta Spremljanje varstvenega stanja volkov v letih 2017–2020.

Populacija volkov se je v zadnjem desetletju znatno povečala in dosegla številčnost, pri kateri se zdi, da postaja naključna smrtnost posameznih osebkov manj pomembna za varstveno stanje populacije, v poročilu ugotavljajo raziskovalci z zavoda za gozdove, biotehniške fakultete in društva Dinaricum. Prostorska slika populacije v letošnji sezoni se je nekoliko spremenila v primerjavi z lansko. V Sloveniji živi 16 tropov, od katerih si štiri delimo s Hrvaško. Štirje tropi so ocenjeni kot vitalni, trije imajo status v nastajanju, dva v razpadanju, šest neznan status, en trop pa so križanci s psom na območju Kamniško-Savinjskih Alp.

V letošnji sezoni so razpadli kar štirje tropi, ki so jih raziskovalci v prejšnji sezoni še spremljali. Ob tem je 14 volkov zunaj teritorijev potrjenih tropov – šest imigrantov neznanega porekla in osem dispergerjev z znanim rodovnikom. V celotni superpopulaciji, ki vključuje tudi vse zaznane volkove v čezmejnih tropih, je po oceni okoli 131 volkov, dejansko pa so bili zaznani 103 različni osebki, od teh 56 samcev in 47 samic.

Raziskovalci so popisali še volčja legla; z izzivanjem tuljenja na območjih prisotnosti teritorialnih volkov so dobili odziv mladičev v 12 primerih. Tri zaznana legla mladičev s Pokljuke, Jelovice in iz Škofjeloškega hribovja so prva potrjena reprodukcijska jedra volkov v slovenskem delu Alp. Pričakovati je pospešeno dinamiko širjenja volkov v Alpe. »Ključni izziv v prihodnjih letih bo najti rešitve za sobivanje – razbiti mite o nevarnosti volkov in pomagati ljudem, ki jih bo prisotnost volka neposredno materialno prizadela,« napovedujejo raziskovalci.
 

Več nezakonitega odstrela?

V letošnji sezoni sta razpadla tropa Javorniki 2018 in Menišija 2016, pri čemer ni bilo zabeležene smrtnosti reproduktivnih osebkov. Tudi v tropih Trnovski gozd 2016 in Gotenica 2016 raziskovalci zaznavajo manj osebkov od pričakovanj. »Glede na nezakonito usmrtitev obeh volkov, ki smo ju v sezoni 2019/2020 telemetrijsko spremljali, pa tudi glede na splošno klimo v družbi zadnjih nekaj let glede velikih zveri in njihovega upravljanja nas skrbi, da morda narašča nezakonito poseganje v populacijo,« pišejo v poročilu.



Vse bolj jih skrbi tudi križanje med volkom in psom. Volkulja z območja Velike planine, ki se je v sezoni 2019/2020 sparila s psom, ima verjetno v sezoni 2020/2021 spet leglo križancev s psom. Menijo, da je za zagotavljanje dolgoročnega varstva populacije volkov v Sloveniji treba potrjene križance volk-pes redno odstranjevati, kar pa je zelo težko. Dodatna težava je nezanesljivost pri določanju tistih križancev, ki niso neposredni potomci volka in domačega psa.

»Čeprav zdaj brez težave ločujemo osebke, ki prihajajo iz Italije, se je pojavila nova težava z dinarskimi volkovi. V Dalmaciji in Bosni in Hercegovini je oblikovana genetsko različna subpopulacija, katere osebki so v primerjavi z volkovi iz Slovenije in ostalih delov Hrvaške povratni križanci (križanec – čisti volk). Obstaja precej indicev, da gre za dolgotrajno križanje, ki se je vselilo v populacijo, ne moremo pa tega z gotovostjo trditi.« Osebkov, ki ji po genotipu lahko uvrstimo v bosansko-dalmatinsko (sub)populacijo, ne uvrščajo več med križance, dokler se stanje podrobneje ne razišče. Tak primer je reproduktivni samec tropa Kozarišče, ki so ga v preteklih sezonah opredelili za križanca, pojasnjujejo.
 

Anketiranci si ne želijo naraščanja populacije volkov

V okviru projektne naloge so izvedli tudi anketno raziskavo odnosa širše javnosti do volka in upravljanja volčje populacije. Vanjo so vključili 5250 naključno izbranih, starejših od 17 let, ki živijo na območjih prisotnosti volka, iz vzorca pa so izključili urbana središča. Odzvalo se je 26 odstotkov tistih, ki so jim poslali anketo. Na splošno kažejo pozitiven odnos do volka in si želijo njegove ohranitve za prihodnje generacije, ne želijo pa nadaljnjega naraščanja populacije in ne nasprotujejo odstrelu, ob nastanku škode ga celo podpirajo. Hkrati menijo, da je treba uporabljati ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje napadov volkov na pašne živali. Odškodnine se jim zdijo ustrezen način blaženja konfliktov, vendar so prenizke.