Voditelji držav na Cop28 podnebno krizo primerjali z vojno v Gazi

»Zaščita našega podnebja je največji svetovni preizkus voditeljstva. Pozivam vas, da vodite (z zgledom, op. p.). Usoda človeštva visi na nitki,« je predsednike držav in vlad ob začetku vrha voditeljev v okviru podnebne konference v Dubaju pozval generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Za ukrepanje po besedah Guterresa še vedno ni prepozno, a podnebni vrh mora spremeniti pravila igre. Za uspeh bo potreben dogovor o trojem: bistvenem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, odpravi fosilnih goriv z jasno časovnico in pospešitvi pravičnega prehoda na obnovljive vire energije, ter povečanju sredstev za prilagajanje in vplačil v sklad za izgube in škodo, ki je namenjen odpravljanju posledic podnebnih sprememb v najbolj ranljivih državah.

Vrh voditeljev v okviru podnebne konference (Cop28) poteka danes in jutri. Udeležuje se ga 170 predsednikov držav oziroma vlad. Nacionalne izjave, ki so priložnost za najavo novih ciljev držav glede doseganja podnebne nevtralnosti in osvežitev ciljev do leta 2030, bo podalo okoli 140 voditeljev.

Naftni sultan na čelu podnebnih pogajanj

Britanski kralj Karel III. je v uvodnem nagovoru državnikom položil na prsi, da morajo biti podnebna pogajanja »kritična točka preloma« v boju proti podnebnim spremembam in da od njih pričakuje »pristno transformativno ukrepanje«. »Ljudje izvajajo velik, zastrašujoč poskus. Če hitro ne popravimo in obnovimo naravnega gospodarstva, ki temelji na harmoniji in ravnovesju,« bosta ogrožena »naše gospodarstvo in sposobnost preživetja«.

Njegove visokoleteče besede je sklestil britanski premier Rishi Sunak, ki je po navedbah Guardiana edini voditelj na podnebnem vrhu, ki je nagovor uporabil kot priložnost za hvaljenje z nazadovanjem domače podnebne politike in odmikom od cilja ogljične nevtralnosti.

EU za postopno opustitev fosilnih goriv in subvencij

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da morajo podnebju škodljive emisije doseči vrh v prihodnjih dveh letih, in se zavzela za postopno opustitev fosilnih goriv in zmanjšanje emisij metana. Poudarila je, da so emisije v EU že dosegle ta vrh, in da je EU na dobri poti, da preseže cilj zmanjšanja emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030. Von der Leyen je pozvala tudi h globalni potrojitvi obnovljivih virov energije in podvojitvi energetske učinkovitosti do leta 2030.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bi morala biti sedmerica najbogatejših držav pri opuščanju fosilnih goriv zgled vsem ostalim, ob tem pa se zavezati, da se do leta 2030 odpove uporabi premoga. »Vlaganja v premog so resnični absurd,« je poudaril.

Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je spomnila na katastrofalne požare lani in letošnje poplave, ki so prizadele dve tretjini države. Ekstremni vremenski dogodki so »opozorilni klic«, da se čas za blaženje izteka in da je »potrebno veliko bolj prožno prilagajanje«.

Da bomo ostali v okviru cilja 1,5 stopinje Celzija, se mora svet dogovoriti o postopnem opuščanju fosilnih goriv in subvencij zanje. To mora iti z roko v roki s potrojitvijo zmogljivosti obnovljive energije in podvojitvijo energijske učinkovitosti, je povzela cilje EU. Kot tretjo nujnost je izpostavila, da je pri prilagajanju treba upoštevati rešitve, ki temeljijo na naravi.

Nataša Pirc Musar je napovedala 1,5 milijona evrov vplačila v sklad za pomoč podnebno najbolj ranljivim državam. FOTO: Amr Alfiky Reuters

Konec krčenja amazonskega gozda

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je pozval razvite države, naj vlagajo več v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in podpirajo države v razvoju, ki trpijo zaradi podnebnih vplivov. Proti podnebnim spremembam ni mogoče ukrepati brez boja proti neenakosti, je poudaril. Brazilija po njegovih besedah vodi z zgledom. Občutno je zmanjšala krčenje gozdov v Amazoniji, do leta 2030 pa ga namerava povsem odpraviti.

Voditelji iz držav v razvoju so govorili o nesorazmernem vplivu globalnega segrevanja na prebivalce teh držav in pozvali bogatejše države, naj izpolnijo obljube o zagotavljanju podnebnih financ. »Za ljudi v majhnih otoških državah v razvoju je boleče videti, da Cop28 morda ni mejnik, ki smo ga vsi pričakovali«, napredek pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma je daleč prepočasen, je dejal kralj Tonge Tupou V.

FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

Več voditeljev je podnebno krizo primerjalo z vojno v Gazi. Napeto vzdušje in diplomatski pogovori za razrešitev bližnjevzhodnega konflikta so se preselili tudi ob rob podnebnega vrha. Vojna med Rusijo in Ukrajino pa je bila razlog, da so predsedniki Poljske, Litve in Latvije zavrnili tradicionalno fotografiranje voditeljev na podnebnem vrhu. Zmotila jih je prisotnost beloruskega predsednika, ki podpira Rusijo.

Reševanje konflikta med Izraelom in Hamasom naj bi bilo eden od razlogov za neudeležbo ameriškega predsednika Joeja Bidna na podnebnem vrhu. Voditelj največje onesnaževalke s toplogrednimi izpusti je v četrtek prižigal lučke na božičnem drevesu pred Belo hišo, v Dubaj pa je poslal podpredsednico Kamalo Harris, ki bo imela govor jutri. Napovedala bo nova pravila ZDA za zmanjšanje emisij metana. Medtem bo Bidnova administracija med podnebnim vrhom na dražbi prodajala velike površine državnih zemljišč z namenom črpanja plina in nafte.

Podnebni vrh se je v četrtek sicer začel optimistično. Predstavniki držav so se dogovorili o vzpostavitvi sklada za izgube in škode. Napovedana so bila tudi prva vplačila v sklad. Slovenija bo zanj namenila 1,5 milijona evrov, je napovedala Pirc Musar.