Pirc Musar: Potrebujemo dogovor o postopnem opuščanju fosilnih goriv

Danes in jutri v okviru podnebne konference v Dubaju (Cop28) poteka vrh voditeljev (World Climate Action Summit), ki se ga udeležuje 170 predsednikov/predsednic držav oziroma vlad. Napovedanih je 140 govorov, v katerih je pričakovati okrepljene zaveze držav za zajezitev podnebnih sprememb.

Zbrane je že nagovorila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Napovedala je, da bo Slovenija vplačala 1,5 milijona evrov v Sklad za izgube in škode, ki bo namenjen pomoči pri odpravljanju posledic podnebnih sprememb v najbolj ranljivih državah.

Pirc Musarjeva je na začetku svojega govora opisala naravni katastrofi, ki sta prizadeli Slovenijo v lanskem in letošnjem poletju. »Dve poletji v Sloveniji – dve katastrofi. Lani poleti so divjali katastrofalni požari, letos poleti pa so poplave prizadele dve tretjini Slovenije,« je dejala in dodala, da so tudi druge države doživele podnebne katastrofe.

Ekstremni in hitro spreminjajoči se vremenski vzorci so po njenih besedah »opozorilni klic«, da se čas za blaženje izteka in da je »potrebno veliko bolj prožno prilagajanje«, da bi se ohranila »nova normalnost«.

Na vprašanje, kako bomo ostali v okviru cilja 1,5 stopinje Celzija, ki ga ne bi smeli preseči, če se hočemo izogniti najhujšim posledicam podnebnih sprememb, je Pirc Musarjeva svetovne voditelje/voditeljice nagovorila, da so odgovori na dlani.

»Predvsem se moramo najprej dogovoriti o postopnem opuščanju fosilnih goriv in subvencij za fosilna goriva. Če se bo proizvodnja premoga povečevala do leta 2030 ter proizvodnja plina in nafte do leta 2050, nimamo nobene možnosti, da bi dosegli cilj 1,5.«

Kot drugo, »postopno opuščanje fosilnih goriv mora iti z roko v roki s potrojitvijo zmogljivosti obnovljive energije in podvojitvijo energijske učinkovitosti«.

In tretje, pri ukrepih prilagajanja na podnebne spremembe si je po besedah Pirc Musarjeve treba prizadevati za rešitve, ki temeljijo na naravi. »Narava je naš največji zaveznik v boju proti podnebnim spremembam,« je poudarila.

Le ena vojna je smiselna: vojna proti podnebni krizi

Pred bližajočo se počastitvijo 75. obletnice splošne deklaracije človekovih pravic je predsednica opozorila, da nastaja nov sklop človekovih pravic, ki je »posledica podnebnih sprememb in našega nepremišljenega odnosa do narave«. Med temi je omenila pravice do čistega in zdravega okolja, do vode in čistega zraka.

»Tu je še podnebna pravičnost, ki je in mora biti nujna obveza,« je dodala. Zeleni prehod mora po njenih besedah vključevati najbolj ranljive. Slovenija je tem pripravljena pomagati. Poleg prispevka 1,5 milijona evrov v sklad za odzivanje na izgube in škodo bo »precej povečala prispevek tudi v zeleni podnebni sklad«, je napovedala Pirc Musarjeva. 

Opozorila je tudi na oborožene spopade, ki predstavljajo »pogosto spregledano resno oviro« za doseg napredka pri omilitvi podnebne krize. Svetovni voditelji bi morali voditi samo eno vojno, ki je resnično smiselna. »To je vojna proti podnebni krizi, izgubi biotske raznovrstnosti in onesnaževanju okolja,« je poudarila.