Neomejen dostop | že od 9,99€
Ob opozorilih, da zajezitev onesnaževanja s toplogrednimi plini še ni bila bolj nujna, in na drugi strani znamenjih, da tudi tokrat ne bo odmevnejšega preboja pri odpravi fosilnih goriv, se danes v Dubaju začenja podnebna konferenca Združenih narodov Cop28. Stališča Slovenije bo že tretjič zapored zastopala glavna podnebna pogajalka Tina Kobilšek, ki je sicer vodja sektorja za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Vodi in koordinira tudi skupino vzhodnoevropskih držav v okviru Združenih narodov, ki bo določila gostujočo državo podnebne konference prihodnje leto.
Ključni temi bosta pregled izvajanja glavnih ciljev pariškega podnebnega sporazuma in podajanje usmeritev za delovanje vnaprej. Pri blaženju podnebnih sprememb [zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov] potrebujemo ambiciozen politični signal za usmerjanje politik in ukrepov za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Obenem bo precejšen poudarek na prilagajanju podnebnim spremembam. Ta tema je ključna za države v razvoju in tiste, ki se spoprijemajo s posledicami podnebnih sprememb. Predvideva se dokončanje delovnega programa za globalni cilj prilagajanja podnebnim spremembam.
Tretja pomembna tema so podnebne finance. Za financiranje ukrepov na področju podnebnih politik bomo potrebovali več denarja in usmerjanja v zelene investicije. Hkrati moramo podvojiti financiranje za prilagajanje. EU si prizadeva za uskladitev vseh finančnih tokov, tako javnih kot zasebnih, s cilji pariškega sporazuma.
Globalni pregled se izvaja že dve leti v obliki tehničnega dialoga, na Cop28 se zaključuje s politično fazo. Gre za prvi pregled stanja izvajanja pariškega sporazuma, ki je predviden vsakih pet let. Zaključki naj bi dali podlago za nove cilje držav pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam. Zato je signal, ki ga bo dal globalni pregled, za zaključek tega Copa tako pomemben. Gre za priložnost za popravek naše poti. Trenutno začrtani ukrepi in politike držav so premalo ambiciozni. Vodijo v dvig temperature za od 2,5 do 2,9 stopinje Celzija do konca stoletja, kar je daleč od cilja 1,5 stopinje Celzija iz pariškega sporazuma.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji