Vlak s kerozinom iztiril zaradi zlomljene kretnice

Preiskovalni organ za preiskavo železniških nesreč in incidentov ministrstva za infrastrukturo je pripravil končno poročilo o lanski železniški nesreči v Hrastovljah, ki je povzročila razlitje kerozina. Vzrok je vožnja vlaka po zlomljeni ostrici kretnice.
 
V nedeljo, 25. junija lani, se je na železniški postaji Hrastovlje iztiril mednarodni tovorni vlak, ki je vozil iz Kopra proti Divači. V službi za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč ter incidentov na ministrstvu za infrastrukturo so o tem pripravili poročilo. Nesreča, pri kateri ljudje sicer niso bili poškodovani, je v javnosti odmevala predvsem zaradi razlitja kerozina, kar je predstavljalo neposredno nevarnost tamkajšnjemu okolju.
 
Preiskovalni organ ugotavlja, da je bil vzrok iztirjenja vlaka vožnja po zlomljeni ostrici kretnice. Ta se je zlomila zaradi premajhne togosti podpor ostrice, ki je omogočala posedanje in dokončen zlom ostrice. Ugotavljajo še, da na kretnici ni bila zagotovljena stabilnost, zato se je v posameznih točkah posedala, kar je povzročalo mikrorazpoke, ki so vodile do zloma.


 
V nesreči, ki se je zgodila ob pročelju predora, se je iztirilo šest vagonov oziroma cistern, na eni pa se je zaradi drsenja po obodu predora prebil plašč rezervoarja. V predor je posledično izteklo kar 7611 litrov vnetljive tekočine, letalskega goriva kerozina. Iztekla tekočina je predstavljala veliko nevarnost za okolje, saj se področje nesreče nahaja na območju zajetja pitne vode za primorsko obalno regijo.

Pogostejši nadzor

 
Da se podobne nesreče upravljavcu javne železniške infrastrukture SŽ-Infrastruktura ne bi več dogajale, preiskovalci priporočajo, da ta izdela listo kretnic glede na izpostavljenost tveganju in temu primerno prilagodi načrt preverjanja, ki mora biti skladen s starostjo kretnice in njene obremenitve (starejša ko je kretnica ter bolj ko je obremenjena, pogostejši morajo biti pregledi). Uradno priporočilo je še, naj bo starosti in obremenitvi prilagojeno tudi vzdrževanje kretnic, kar pomeni pogostejšo regulacijo in menjavo izrabljenih delov, kot so pragovi, drsne plošče in pritrdilni material. Poleg naštetega priporoča, da obod predora obdelajo tako, da bo površina gladka, brez ostrih robov in izstopajočega skalovja.

Nevarnost za vodo še ni minila

 
»Nevarnost, da bi kerozin onesnažil zajetje, je bila prisotna in še ni izključena. Do zaključka preiskave ni bilo ugotovljeno, v kakšno globino je iztekli kerozin poniknil. Obstaja verjetnost, da se je zadržal v kakšnem podzemnem žepu, iz katerega bo kdaj v prihodnosti stekel v vodotok zajetja. Upamo, da je poniknil dovolj globoko in se mu ne bo uspelo dvigniti na raven vodotokov, ki napajajo Rižanski vodovod,« še sporočajo iz MZI.