Ljubljana - V Sloveniji je v načrtu vsaj 62 vetrnic, gradnjo pa preprečuje težavno umeščanje v prostor. Zato so se sogovorniki strinjali, da je ključna politična volja, kar je, ne nazadnje, pokazalo umeščanje Magne. Investitorji ob tem pričakujejo natančna pravila, občine pa koncesnino.

Slovenijo se je zavezala, da bo zmanjšala emisije in do 2020 povečala delež obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije na 25 odstotkov, kar se kaže kot nedosegljiv cilj. Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je omenila, da sta bili v podporno shemo doslej vključeni le dve vetrni elektrarni - ena nazivne moči 2,3 MW in druga nazivne moči 0,9 MW. Agencija je sicer doslej izvedla že nekaj javnih pozivov za projekte OVE, na katerih je bilo izmed 652 prijavljenih projektih novih proizvodnih naprav na OVE prijavljenih 187 projektov vetrnih elektrarn skupne nazivne moči 493 MW. Izbrani projekti (med njimi 62 vetrnic) morajo biti dokončani v treh letih, Duška Godina pa ne verjame, da se bo to zgodilo.



»Slovenija je leta 2017 dosegla 21,5-odstotni delež OVE v bruto končni rabi energije. Napredek od leta 2010 je bil samo 1,1 odstotka, do cilja leta 2020 pa nam manjka še 3,4 odstotne točke, kar se morda sliši malo, a če to pretvorimo v energijo, je to okoli dve teravatni uri, kar je skoraj nemogoče doseči,« je pojasnil Cveto Kosec iz ministrstva za infrastrukturo. Na ministrstvu zdaj pripravljajo nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) in energetski koncept. Pri tem pa vsi scenariji slonijo na sončni energiji in ne na vetru.

Dravske elektrarne v veter

Sandi Ritlop iz DEM je povedal, da je najzrelešji projekt treh vetrnic na Ojstrici, za katere nastaja državni prostorski načrt (DPN). Blizu v Avstriji imajo ob tem v načrtu 10 vetrnih parkov, dva sta že postavljena. Za vsako od vetrnic je predvidena moč 3,5 MW. Proizvodnja naj bi znašala 20 GWh, ocenjena vrednost investicije pa je 13,1 milijona evrov.

Občina Dravograd projekt podpira, krajani tudi, je povedala županja Marijana Cigala, vendar bi radi enako rešitev kot za hidroelektrarno, za katero občina dobi del koncesnine. Cigala je omenila tudi to, da se za izrabo vetra zanimajo tudi zasebniki in ti lahko prebivalcem ponudijo marsikaj.

Januarja letos so DEM dale še pobudo za pripravo DPN za vetrno elektrarno Paški Kozjak. Gre za štiri vetrnice, vsake z močjo 3,3 MW, proizvodnja naj bi znašala 34 GWh.

Volovja reber ni pozabljena

Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska, je povedal, da se je družba od 13 lokacij, na katerih so merili veter, odločila za postavitev vetrnega polja na Volovji rebri, ker »je tam veter, ker je bila lokalna skupnost projektu zelo naklonjena, področje ni blizu naseljenih površin«. V načrtu je bilo 29 vetrnic s skupno močjo 28 MW. »Pridoblili smo gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno soglasje in vse je kazalo dobro, dokler se ni pojavil stranski udeleženec v postopku, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,« je opisal Blažica.



Projekt so zamrznili. Tudi zato, ker je bila načrtovana tehnologija že zastarela. »Morda je zdaj boljši trenutek za gradnjo vetrnih elektrarn, ker so cene nižje, nove rešitve pa ponujajo boljši izkoristek. Nove tehnologije so tudi okolju bolj prijazne,« pravi Blažica. Poudaril je, da so zemljišča že kupljena, daljnovodi so umeščeni v prostor. V Elektru Primorska zato niso opustili ideje o Volovji rebri.

V Evropi je veter pomemben

V Evropi bodo vetrnice leta 2027 prvi vir energije, napoveduje Ivan Komusanac iz evropskega združenja za vetrno energijo WindEurope. Omejitev je sicer več, od zvoka, ki ga oddajajo vetrnica, migljajoče sence do višine vetrnice, ki je lahko ovira za vojno letalstvo. Komusanac je sicer opozoril, da že obstajajo tehnologije za odvračanje netopirjev in tudi različnih ptičev. Vendar morajo biti te rešitve prilagojene na določene razmere.



Tako je omenil avstrijski Burgenland, kjer imajo vetrnice v več vetrnih parkih skupno moč večjo od gigavata, našteli pa so 500 primerkov orlov več kot pred postavitvijo parkov. Komusanac je poudaril, da na območjih Nature 2000 postavitev vetrnic ni prepovedana, poleg tega pa po novi evropski direktivi umeščanje vetrnic v prostor ne sme trajati več kot dve leti.

V tem času se tehnologija namreč lahko zelo spremeni, je dodal Suad Bajrić iz Petrola. Na Volovji rebri so hoteli postaviti vetrnice z močjo 0,9 MW, takih že ne delajo več. Še 3,5 MW vetrnice gredo počasi v zgodovino, prihajajo namreč nove z močjo petih in več MW. Na Hrvaškem dovoljenja za vetrne parke do 20 MW izdajajo lokalne skupnosti, ki dobijo tudi delež za vsako prodano megavatno uro elektrike.