Veliki pupki uspevajo v Kozjanskem parku

V Kozjanskem parku so postavili prvo vzrejno postajo za dvoživke v Sloveniji in prvo vzrejno postajo za velikega pupka v Evropi.

Galerija

Izpust mladega pupka, ki se mu ni treba bati izsušitve. FOTO: Anja Bolčina/Kozjanski park

Borut Tavčar

11. 11. 2022 | 21:00

2:54

A+A-

Krepitev populacij s podporno vzrejo posameznih vrst dvoživk v vzrejnih postajah je marsikje v tujini že dodobra uveljavljena praksa. »Letos smo s prenosom znanja in izkušenj danskih ter nemških partnerjev v okviru projekta LIFE AMPHICON prvič vzpostavili vzrejno postajo tudi v Kozjanskem parku, ki je prva tovrstna vzrejna postaja za dvoživke v Sloveniji in prva vzrejna postaja za velikega pupka v Evropi,« pravi Anja Bolčina iz Kozjanskega parka.

Ličinka velikega pupka v vzrejni postaji. FOTO: Anja Bolčina/Kozjanski park

Namen podporne vzreje je okrepiti populacije vrst, ki so na določenih območjih prisotne le še v majhnih izoliranih populacijah. Ena takšnih je tudi populacija velikega pupka (Triturus carnifex) v Jovsih, ki so del območja Natura 2000 Dobrava – Jovsi (SI3000268). »Njeno številčnost želimo povečati do te mere, da bodo, ob hkratnem izboljšanem stanju habitatov, vrste v prihodnje zmožne preživeti same,« pojasni Anja Bolčina.

Prva urejena nova mlaka. FOTO: Anja Bolčina/Kozjanski park

Konec aprila so v Jovsih opazili prva jajca, ki jih samice pupkov zavijajo posamezno v liste potopljenih rastlin. Takšne rastline z odloženimi jajci so nato prenesli v vzrejno postajo v Podsredi. Teden dni kasneje so že opazili prvo ličinko. Za izlegle ličinke so skrbeli do njihove preobrazbe v mlade osebke, nato pa so jih izpustili nazaj v naravo. Do začetka jeseni so v Jovse vrnili 166 mladih osebkov te repate dvoživke, s čimer so presegli ciljno število vzrejenih ličink.

Vzrejna postaja v Podsredi. FOTO: Anja Bolčina/Kozjanski park

Letošnja sezona pa ni zadnja. »Podporna vzreja bo potekala še v prihodnjih letih, hkrati pa bomo v okviru projektnih akcij izboljšali stanje vodnih in kopenskih habitatov. Glavni ukrep je izkop novih mlak za dvoživke, saj se večina vodnih teles na območju Jovsov čez poletje izsuši, kar dvoživkam onemogoča uspešen razvoj. Februarja 2021 smo na zakupljenih parcelah izkopali tri mlake, ki so bile v letošnjem letu že polne življenja. Mlak pa niso naselile le dvoživke, temveč tudi raznovrsten nabor drugih organizmov. To jesen nadaljujemo z izkopi dodatnih sedmih mlak, ki bodo pripomogle k ohranitvi populacije velikega pupka ter ohranjanju celotne biotske pestrosti območja Natura 2000,« še napoveduje Anja Bolčina.