Večjemu hrupu so izpostavljeni revnejši

Ljubljana - Ko je že nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer tik pred koncem mandata opozorila, da je slovenska uredba o hrupu neustavna, je še Evropska okoljska agencija ocenila, da morajo države v jugovzhodni Evropi uvesti ciljane ukrepe za zaščito ogroženih skupin prebivalstva pred hrupom in drugimi grožnjami zdravju.

Poročilo Evropske okoljske agencije (EEA) kaže, da so evropski državljani zelo neenakomerno podvrženi grožnjam zdravju, kljub uspehom evropske politike v preteklih letih. Zdravstveni učinki onesnaženja zraka, hrupa in ekstremnih temperatur so najhujši pri ljudeh z nizkimi prihodki, nezaposlenostjo in nizko izobrazbo. V EEA ugotavljajo, da so politike v preteklih desetletjih precej izboljšale življenjske razmere, tako ekonomsko kot okoljsko, vendar regionalne razlike še vedno obstajajo.

V nekaterih državah vzhodne Evrope (Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija) in južne Evrope (Španija, Portugalska, Italija in Grčija) so prejemki in izobrazba nižji, nezaposlenost pa višja od evropskega povprečja. Prebivalci v teh državah so izpostavljeni višjim vsebnostim delcev in ozona v zraku. V bogatejših državah prevladujejo dušikovi oksidi. Izpostavljenost hrupu je bolj lokalna kot pri onesnaženosti zraka, so pa višji hrup povezali z območji z bolj revnimi gospodinjstvi.

Pomaga urejanje prometa

Tako pri onesnaženju zraka kot hrupu pomaga sodobno prostorsko načrtovanje in uveljavitev nizkoemisijskih območij v središčih mest. Najbolj so ogroženi starejši, otroci in ljudje šibkega zdravja, a zanje je bilo sprejetih zelo malo ciljanih ukrepov za zmanjšanje obremenjenosti z onesnaženim zrakom in hrupom. Med te ukrepe sodijo upravljanje cestnega prometa, promocija hoje in kolesarjenja, pa tudi učinkovitega javnega prometa, naravne rešitve, kot so parki in zelenice, ter kakovostno bivalno okolje. To so učinkovite rešitve tako za onesnaženje zraka kot hrup in ekstremne temperature.



Hrup vpliva na zdravje na številne načine, tako psihično kot fizično. Presežen hrup je povezan z več zdravstvenimi težavami, kot so srčno žilne in prebavne, povzroča tudi pomanjkanje spanja in razdraženost pri odraslih in težave pomnenja pri otrocih. Večino težav je mogoče pripisati stresu in pomanjkanju spanja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ocenila, da imajo zaradi hrupa zgolj na zahodu Evrope prebivalci na leto 903.000 let motenj spanja, 654.000 let razdraženosti, 61.000 let ishemične srčne bolezni in 45.000 let motenj pomnenja pri otrocih. Ocena je, da hrup prispeva k 16.600 prezgodnjih smrti na leto, v dveh tretjinah zaradi poslabšanja srčnih obolenj.

Čakajo na ustavno sodišče

Vlada je varuhinji človekovih pravic odgovorila, da slovenska uredba o hrupu ni bila izdana v nasprotju z ustavo. Ministrstvo za okolje in prostor sicer načrtuje sestanek z avstrijskimi strokovnjaki v zvezi z izvajanjem direktive o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. Na podlagi tega sestanka bo ministrstvo preučilo, če so potrebne spremembe v predpisih o hrupu. Poleg tega zdaj čakajo, kakšna bo odločitev ustavnega sodišča, ki ga je varuhinja prosila za presojo ustavnosti uredbe.

Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da so bile v postopku sprejemanja uredbe storjene številne kršitve postopka, ter da uredba omogoča prekomerno onesnaževanje okolja s hrupom na račun zdravja prebivalcev, tudi ob cestah in železnicah, in s tem neutemeljeno posega v temeljne pravice in svoboščine prebivalcev Slovenije, kot so enakost pred zakonom, pravica do življenja v zdravem okolju, pravica do zasebne lastnine in načelo pravne države.

WHO je postavil smernice. Na otroških igriščih hrup ne bi smel presegati 55 decibelov (dB), v razredih v šolah 35 dB, v bivalnih okoljih ponoči pa 40 dB, kar je primerljivo z delovanjem hladilnika. Avto povzroča hrup 70 dB, tovornjak pa 70 dB. Prag bolečine je pri 120 dB, poškodbe sluha pa povzroča že daljša izpostavljenost hrupu 85 dB (med tovornjakom in sušilcem za lase).