Več kot polovica živil brez ostankov pesticidov

Evropejci še naprej uživajo hrano, ki večinoma ne vsebuje ostankov pesticidov ali pa te vsebuje v dovoljenih mejah, Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) komentira rezultate vzorčenja živil na ostanke pesticidov v letu 2016.

Poročilo, ki združuje izsledke koordiniranega evropskega in nacionalnih programov spremljanja ostankov pesticidov v živilih, kaže, da 96 odstotkov vzorcev hrane vsebuje ostanke pesticidov pod zakonsko dovoljeno mejno vrednostjo, od tega je 51 odstotkov vzorčenih živil brez zaznavnih ostankov. Dva odstotka vzorcev presega zakonsko določeno varno mejo, vendar je Efsa ocenila, da uživanje takšnih živil in živil z ostanki pesticidov znotraj mejnih vrednosti kratkoročno in dolgoročno predstavlja majhno tveganje za zdravje.



Članice EU ter Norveška in Islandija so skupaj odvzele 85.000 vzorcev živil, ki so jih testirale na 791 aktivnih snovi pesticidov in njihovih metabolitov. Rezultati so odtenek slabši kot leta 2015, ko je bilo znotraj mejne vrednosti za ostanke pesticidov 97,2 odstotka vzorcev. Triinpetdeset odstotkov vzorcev je bilo brez izmerljivih ostankov, dober odstotek in pol vzorcev pa je mejno vrednost presegal, kar pomeni, da se takšna živila ne bi smela pojaviti na trgu. Efsa v poročilu pojasnjuje, da je razlika večinoma posledica prisotnosti ostankov klorata v živilih, ki so bili v program vzorčenja prvič vključeni leta 2016.

Ekoživila z manj ostanki kot konvencionalna

Ekološka živila so se odrezala bolje kot konvencionalna: od dobrih pet tisoč vzorcev je 99 odstotkov imelo ostanke pesticidov znotraj mejnih vrednosti, 83 odstotkov pa je bilo brez ostankov. Pri enem odstotku vzorcev so bile mejne vrednosti presežene, vendar v večini primerov vzrok za to niso pesticidi, temveč v zemlji naravno prisotne snovi in obstojna organska onesnaževala, ki so se uporabljala v preteklosti. Pri konvencionalnih živilih je delež vzorcev z ostanki pesticidov nad dovoljeno mejo precej večji, štiriodstoten, kar bi moral biti dovolj trden argument za spodbujanje pridelave in uživanja ekološko pridelane hrane.
Ostanke herbicida glifosata, ki ga je Mednarodna agencija za raziskave raka označila za verjetno rakotvornega (Efsa in druge podobne agencije po svetu trdijo, da ne povzroča raka), je imelo 3,6 odstotka vseh živil, največji delež (40 odstotkov vseh vzorcev) posušena leča.



V Sloveniji je bilo odvzetih 709 vzorcev zelenjave, sadja, žit in žitnih izdelkov, predelanih rastlinskih živil, živil živalskega izvora in otroške hrane. Brez ostankov pesticidov je bilo 73 odstotkov vzorcev, kar je za 20 odstotkov bolje od evropskega povprečja in bolje kot leto prej, ko je bilo brez pesticidov 60 odstotkov vzorcev. Vsako četrto živilo je pesticide vsebovalo v dovoljenih mejah, dva odstotka (enako kot leta 2015) pa je to mejo presegalo in so predstavljali tveganje za zdravje.

Neupoštevani pesticidni koktajl

Nevladna organizacija Pesticide Action Network (PAN) Europe, ki se zavzema za zmanjšanje porabe pesticidov, že več let opozarja, da Efsa krši evropsko zakonodajo in s tem ogroža zdravje ljudi, ker pri določanju mejnih vrednosti ostankov pesticidov ne upošteva učinkov izpostavljenosti več pesticidom hkrati. Več znanstvenih študij kaže, da se strupeni učinki pesticidov seštevajo ali množijo, če zaužijemo živilo z ostanki več pesticidov, kar je zelo verjetno dnevna praksa.



Delež sadja in zelenjave z ostanki več kot enega pesticida je leta 2016 znova podrl rekord; takšnih je bilo 30 odstotkov odvzetih vzorcev živil, medtem ko jih je bilo leta 1997 petnajst. Pesticidni koktajl najpogosteje vsebujejo kosmulje, hmelj, grenivke, ribez, robide, namizno grozdje, maline in jagode. Efsa je aprila letos napovedala, da bo do konca leta dokončala pilotno presojo kumulativnih učinkov izpostavljenosti pesticidom na živčevje in ščitnico, v prihodnjih letih pa bo razvila tudi metodologijo za oceno tveganj pesticidnih mešanic za jetra, ledvica, oči, razmnoževalne organe in razvoj.