V slovenskih gozdovih se širi strupena navadna barvilnica

V slovenskih gozdovih se zadnje čase širi tujerodna rastlina, ki je tudi v manjših količinah nadvse strupena za ljudi in živali. Gre za navadno barvilnico, Phytolacca americana, ki lahko v višino zraste tudi prek treh metrov ter ima grozdasto bele cvetove in temno vijolične plodove. Invazivno rastlino, ki izvira iz Severne Amerike, večinoma zasledimo na vrtovih kot okrasno rastlino, v naravi pa uspeva v osvetljenih predelih gozdov, pod daljnovodi in ob poteh. 

Ker so v naših gozdovih v preteklosti zaradi pogostejših ujm nastale številne vrzeli, se navadna barvilnica izjemno hitro širi, so sporočili z Zavoda RS za varstvo narave. prek aplikacije Invazivke so do tega meseca sporočili že več kot 450 podatkov o opažanjih te tujerodne invazivne vrste. Večinoma iz predelov Dolenjske, Štajerske in osrednje Slovenije. 



Navadna barvilnica je nadvse strupena zelnata trajnica. Že manjše zaužitje jagod lahko vodi v zastrupitev ali celo smrt, ena rastlina pa v povprečju proizvede približno 32.000 semen, ki so kaljiva do 40 let. Kot so še pojasnili na naravovarstvenem zavodu, navadne barvilnice v ugodnih razmerah tvorijo goste sestoje ter drugim rastlina onemogočijo vzklitje. S tem otežujejo pomlajevanje gozdov ter povzročajo tudi veliko okoljsko in gospodarsko škodo. 

Ob ustreznih ukrepih je širjenje navadne barvilnice obvladljivo. Rastline odstranjujejo od maja do avgusta, najučinkovitejša metoda pa je izkopavanje, saj se le tako v celoti prepreči cvetenje rastline. Na Zavodu RS za varstvo narave še opozarjajo, da je tudi pri odstranjevanju potrebna izjemna previdnost, saj lahko rastlinski sok prek ranic v koži prehaja v kri. Lastnike zemljišč opozarjajo, naj bodo pozorni na pojavljanje rastline ter v primeru najdbe čim prej začnejo z izvajanjem ukrepov za zatiranje.
 

Evropska unija razširila seznam invazivnih tujerodnih vrst

Evropska komisija je minuli teden razširila seznam tujerodnih rastlinskih in živalskih invazivnih vrst, ki zaradi svoje invazivnosti avtohtonim vrstam predstavljajo grožnjo. Na seznam so dodali sedemnajst vrst, za vseh 66 vrst pa veljajo najstrožji ukrepi, zato jih je prepovedano gojiti, prodajati, kupovati in razmnoževati. 

Na seznamu ni japonskega dresnika, ki je močno razširjen tudi ob številnih rekah, potokih in jezerih v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov EU je namreč že tako razširjen, da tudi uvrstitev na seznam EU njegovih škodljivih vplivov ne bi zmanjšala, so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor (MOP). 

V Sloveniji je bilo s celotnega seznama opaženih skupno 18 vrst. Težave zaradi svoje razširjenosti pa v naravi povzroča enajst vrst, in sicer: kopenske rastline sirska svilnica, žlezava nedotika, orjaški dežen in veliki pajesen ter vodna rastlina zahodna račja zel ter živali: nutrija, pižmovka, signalni rak in rak trnavec, riba psevdorazbora in želva popisana sklednica (rdečevratka in rumenovratka), so še sporočili z okoljskega ministrstva. 
 

Kako ukrepati v primeru odkritja tujerodne invazivne vrste?

Najučinkovitejši in najcenejši ukrep je preprečitev naselitve invazivne tujerodne vrste ali odstranitev takoj ob naselitvi. »Iz ribnikov na vrtovih in iz akvarijev v naravo ne spuščajmo živali in ne odlagajmo rastlin. Poskrbimo, da bo opuščenih zemljišč čim manj, saj se prav tu invazivne tujerodne vrste rastlin še posebej hitro in uspešno naselijo. Pazljivi moramo biti pri odstranjevanju. Veliki pajesen odstranjujmo z rokavicami, saj je sok nevaren, če imamo roke ranjene ali ožuljene, povzroči namreč lahko vnetje srčne mišice,« sporočajo na MOP. 

Na ministrstvu so spomladi poleg tega predstavili osnutek novelacije Zakona o ohranjanju narave, s katerim naj bi podrobneje uredili tudi področje invazivnih tujerodnih vrst. Pričakujejo, da bo zakon sprejet v letu 2020, pripravljajo pa tudi uredbo, ki bo določila pristojne službe ter ukrepe za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja tovrstnih rastlinskih in živalskih vrst.