V gorenjske gozdove izpustili še zadnjega risa

Lovci Lovske družine Nomenj Gorjuše so v okviru projekta Life Lynx v gorenjske gozdove kot zadnjega na območju slovenskih Alp izpustili risa Lukaša. Ris, ki prihaja s Slovaške, bo z doslej skupno 17 izpuščenimi risi pomagal reševati populacijo risov v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem.

Lukaš bo nadomestil samca Zoisa, katerega prisotnosti od aprila lani ne zaznavajo več. Zois je bil prav tako doseljen na Gorenjsko v okviru projekta Life Lynx. »Z doseljenim risom bomo omogočili teritorialni samici Aidi, da se bo lahko parila z nesorodnim samcem in s tem se bo povečal genetska pestrost risov na tem območju,« je pojasnil koordinator projekta Rok Černe.

Doselitev risov na Gorenjsko je predstavljala velik izziv, saj na tem območju pred tem ni bilo zabeleženega razmnoževanja risov. »Izjemen uspeh projekta je bil, da so se vsi risi, doseljeni na območje Gorenjske, tam tudi ustalili, vse tri samice pa so tudi že imele vsaj eno leglo mladičev,« so zapisali pri zavodu za gozdove v izjavi za javnost.

Na Gorenjskem s kamerami in ovratnicami

spremljajo sedem risov

Na območju Gorenjske s pomočjo avtomatskih kamer spremljajo štiri doseljene rise; samice Aido, Lenko in Julijo ter Trisa, ki je trenutno edini samec, s katerim se preseljene samice lahko parijo. Spremljajo tudi nekatere potomce doseljenih risov. Mladič iz prvega legla Aide in Zoisa se je na pot osamosvojitve odpravil proti Posočju.

Na območju Triglavskega narodnega parka in lovske družine Bled pa s pomočjo telemetričnih ovratnic spremljajo vse tri risje mladiče iz istega legla. »Trenutno je čas osamosvajanja mladih risov, zato bomo prek telemetrije lahko natančno spremljali njihovo pot do osamosvojitve. Obstaja možnost, da bodo risi svoje območje razširili tudi v Italijo in Avstrijo ter pripomogli k povezovanju s populacijami tamkajšnjih risov, zato bo spremljanje teh treh mladičev še posebej zanimivo,« so pomen takšnega spremljanja pojasnili na zavodu za gozdove.

Želja, da ministrstvo zagotovi denar 

tudi po koncu projekta 

»Območje slovenskih Alp je pomembna povezava med risi v Dinaridih ter italijanskih in švicarskih Alpah, zato je vzpostavitev povezovalne populacije na tem območju strateškega pomena za dolgoročno varovanje in ohranjanje risov pri nas,« je dodal Rok Černe.

Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, pa je poudaril, da je spremljanje reševanja risov pomembno na dolgi rok, zato upajo, da bo pristojno ministrstvo zagotovilo sredstva za spremljanje risov tudi po zaključku projekta.

Izpusta so se udeležili tudi predstavniki avstrijske štajerske lovske zveze - Steirische Landesjägerschaft, s katero sta Lovska zveza Slovenije in zavod za gozdove podpisala dogovor o sodelovanju na področju varovanja in ohranjanja risov. Lado Bradač, predsednik lovske zveze, je prihod avstrijske delegacije na izpust risa označil za pomemben korak k skupnemu dolgoročnemu ohranjanju risa in dober primer čezmejnega sodelovanja med lovci in drugimi institucijami.

Desa Muck s knjigo Pogumni Maks 

Zgodbe doseljenih risov so navdihnile tudi pisateljico in ambasadorko risov Deso Muck, ki je napisala knjigo Pogumni Maks, v kateri mladim bralcem predstavi izzive in radosti iz življenja risov. Glavni junak je ris Maks, ki je na poti iskanja prostega teritorija in samic prehodil pot z Notranjske do slovenskih Alp in nazaj ter s tem pokazal, kakšne razdalje lahko prehodi ris.

»Resnično me zanima, kako deluje narava. Bolj ko se poglabljam v živali, bolj sem osupla. V njihovem načinu bivanja je velika modrost in izjemna jasnost. Rada bi pisala samo še take knjige, ki bi mlade bralce naučile ljubiti in spoštovati naravo. Zelo sem uživala pri proučevanju risov in vživela sem se v njihov način dojemanja življenja na podlagi neverjetne, a resnične zgodbe risa Maksa. Upam, da mi je uspelo,« je povzela Desa Muck.

V okviru projekta Life Lynx so doslej v naravo izpustili 17 risov; šest na Hrvaškem in 11 v Sloveniji. V Sloveniji je bilo od tega šest risov izpuščenih na območju slovenskih Alp, pet pa na območju Dinaridov.

Vsi doseljeni risi imajo ob izpustu nameščene telemetrične ovratnice GPS, s pomočjo katerih strokovnjaki ugotavljajo, kako se novinci vključujejo v populacijo. Cilj projekta je v populacijo vključiti 14 živali.