
Neomejen dostop | že od 14,99€
Slovenija je z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja leta 2007 dosegla izjemen mednarodni uspeh, svetilke niso smele več sijati v nebo. A učinki te uredbe so bili blagodejni le tri leta, prišle so učinkovitejše LED-svetilke, bogato razsvetljavo pa smo postavljali tudi na območja, ki jih sosedi ne bi osvetljevali. Zato je nujna nova uredba, ki pa mnogim dviguje obrvi.
Pripomb k osnutku nove uredbe o svetlobnem onesnaževanju bo veliko, tako od občin kot od upravljavcev cest, pa tudi od dolgoletnih aktivistov, ki opozarjajo na številne negativne posledice pretiranega osvetljevanja, tudi za zdravje ljudi.
Kaj moti občine, kaj upravljavce cest in kaj okoljevarstvenike? Razmere so se v skoraj 20 letih temeljito spremenile.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji