Strategija za kmetijstvo z manj pesticidi

Evropska komisija bo spomladi predstavila strategijo za bolj trajnostno verigo preskrbe s hrano Od vil do vilic. Njen namen je zagotoviti, da bomo v Evropi jedli bolj zdravo in trajnostno pridelano hrano, katere proizvodnja bo čim manj onesnaževala okolje in podnebje, ki bo varovala biotsko raznovrstnost, kmetom in drugim členom v verigi pa omogočala dostojno življenje.

Strategija je pomemben del evropskega zelenega dogovora, ki gospodarstvo »stare« celine postavlja na (bolj) trajnostne temelje, ter okvir skupne kmetijske politike po letu 2020, o zakonodajnih predlogih katere pogajanja še potekajo. Dopolnila bo predpise s področja verige preskrbe s hrano, ki so razpršeni med različnimi politikami in ukrepi, ter vzpostavila enoten okvir za celotno verigo. Evropska komisija pričakuje, da bo strategija pripomogla k podnebni nevtralnosti EU do leta 2050 in prehodu v krožno gospodarstvo.



Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Woiciechowski je v inavguracijskem govoru decembra lani poudaril, da bo ena njegovih ključnih nalog promocija ekološkega kmetijstva. V proračunu EU za obdobje 2021–2027 je predvideno, da mora biti 40 odstotkov proračuna za skupno kmetijsko politiko in 30 odstotkov denarja evropskega sklada za ribištvo namenjenih za podnebne ukrepe.

Kljub ozelenjevanju evropskega kmetijstva v zadnjih desetletjih – toplogredne emisije so se od leta 1990 zmanjšale za več kot petino – je to še vedno netrajnostno. Intenziviranje proizvodnje temelji na čezmerni uporabi naravnih virov, pesticidov, sintetičnih gnojil in velikih emisijah toplogrednih plinov, predvsem iz živinoreje. Kmetje so med krivci, hkrati pa tudi prve žrtve izgube biotske raznovrstnosti, rodovitnosti zemlje in pomanjkanja vode. Poleg zniževanja odkupnih cen njihovo eksistenco prizadevajo tudi vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki zaradi podnebnih sprememb.


 

Parlament zahteva konkretne cilje

Ena ključnih ambicij strategije je zmanjšati porabo sintetičnih pesticidov, gnojil in antibiotikov. Evropski parlament se je pred dnevi prvič opredelil do napovedane strategije s sprejetjem resolucije, v kateri je evropsko komisijo pozval, naj določi zavezujoče cilje za zmanjšanje porabe nevarnih pesticidov in v strategijo zapiše, da je treba količino zavržene hrane do leta 2030 za polovico zmanjšati. Čeprav resolucija ni pravno zavezujoča, kaže, glede katerih tem se bodo pogajali v zvezi s strategijo v prihodnjih mesecih.

Po predvideni časovnici bo komisija letos in prihodnje leto ocenila trajnost predlogov strateških načrtov držav članic za izvajanje skupne kmetijske politike po letu 2020. Leta 2021 pa bo predlagala ukrepe, tudi zakonodajne, za zmanjšanje porabe in tveganja kemičnih pesticidov ter predloge za omejitev uporabe gnojil in antibiotikov.

Na napoved strategije za ozelenitev kmetijstva so se odzvali različni deležniki. Združenje evropskih kmetov in kmetijskih zadrug Copa-Cogeca je izrazilo pripravljenost za podporo »ambicioznega« pristopa, vendar se sprašuje, kako bomo dosegli okrepljene ambicije iz strategije ob napovedanem zmanjšanju denarja za evropsko kmetijstvo in ob zamudah pri sprejemanju skupne kmetijske politike po letu 2020. Koalicija 30 nevladnih organizacij je strategijo podprla, vendar jo skrbi odsotnost zavez. Inštitut za evropsko okoljsko politiko pa je poudaril potrebo po zadostnem financiranju, izvajanju zakonodaje in na znanosti temelječih merljivih ciljih – za pesticide, habitate ... – v strategiji.