Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Sredozemsko morje s temperaturnimi rekordi: v povprečju 28,9 stopinje Celzija

Mediteranski bazen velja za eno od žarišč globalnega segrevanja. Morja in oceani namreč vsrkajo 90 odstotkov presežne toplote.
Dnevna medianska vrednost je dosegla 28,9 stopinje Celzija in tako že drugo leto zapored presegla rekord. 24. julija lani je bila dnevna medianska temperatura 28,71 stopinje Celzija. FOTO: Blaž Samec/Delo
Dnevna medianska vrednost je dosegla 28,9 stopinje Celzija in tako že drugo leto zapored presegla rekord. 24. julija lani je bila dnevna medianska temperatura 28,71 stopinje Celzija. FOTO: Blaž Samec/Delo
STA
16. 8. 2024 | 13:50
16. 8. 2024 | 14:28
2:10

Sredozemsko morje se je v četrtek segrelo na rekordno temperaturo, je sporočil španski Center za raziskovanje morja. Dnevna medianska vrednost je dosegla 28,9 stopinje Celzija in tako že drugo leto zapored presegla rekord. 24. julija lani je bila dnevna medianska temperatura 28,71 stopinje Celzija, torej dve desetinki stopinje nižja kot letos.

Prelimirarne ugotovitve o rekordni temperaturi Sredozemskega morja je na podlagi satelitskih podatkov programa Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus s francosko tiskovno agencijo AFP delil španski Center za raziskovanje morja, ki deluje v Barceloni v okviru nacionalnega raziskovalnega sveta (ICM-CSIC).

Rekordne temperature v dveh zaporednih letih pomenijo, da je bilo Sredozemsko morje toplejše kot med izjemno intenzivnim poletnim vročinskim valom, ko so 23. avgusta 2003 izmerili dnevno mediansko temperaturo 28,25 stopinje Celzija.

Mediteranski bazen velja za eno od žarišč globalnega segrevanja. Morja in oceani namreč vsrkajo 90 odstotkov presežne toplote, ki nastaja kot posledica človekove dejavnosti in sproščanja toplogrednih plinov – predvsem pri uporabi nafte, plina in premoga – vse od industrijske revolucije naprej.

Pregrevanje morij in oceanov bo po napovedih spremenilo živalske in rastlinske morske ekosisteme ter povzročilo selitve tujerodnih in širjenje invazivnih vrst, kar bi lahko v določenih delih sveta ogrozilo ribje staleže in s tem prehransko varnost.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine