Slovenija glede nevarnih odpadkov preveč odvisna od tujine

Strah pred kopičenjem nevarnih odpadkov se je pojavil, potem ko je gradbena inšpekcija Kemisu prepovedala opravljati dejavnost v zgradbah, obnovljenih po požaru leta 2017, saj jih je podjetje obnovilo oziroma zgradilo brez gradbenega dovoljenja. Kemis je v skladu z odločbo prenehal dovažati odpadke na svojo lokacijo na Vrhniki.

V zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije se bojijo ponovitve razmer iz leta 2017, ko so nevarni odpadki po požaru pri Kemisu ostajali pri komunalnih podjetjih in v industriji, kjer ti odpadki nastajajo v proizvodnem procesu.

Zmogljivosti komunalnih podjetij omogočajo skladiščenje nevarnih odpadkov za približno mesec dni, ne pa za daljši čas. Prevelike skladiščene količine nevarnih odpadkov povečujejo tudi tveganje za razne nesreče in požare.

V Sloveniji sta sicer največja prevzemnika nevarnih odpadkov Kemis in Saubermacher Slovenija, ki imata tudi največji spekter nevarnih odpadkov, ki jih lahko sprejemata.Kemis, ki od osmega avgusta ne sme prevzemati novih nevarnih odpadkov, obstoječe pa mora odstraniti, ker so objekti, ki jih je zgradil oziroma obnovil po požaru, črna gradnja, se je na ministrstvo za okolje pritožil na odločitev gradbene inšpekcije, gradbeno inšpekcijo pa zaprosil za odlog odločbe o odstranitvi nelegalnih objektov, ki bi mu omogočala začasno delovanje.

Minister Zajc je zagotovil, da bosta tako ministrstvo kot gradbena inšpekcija pritožbo in prošnjo obravnavala prednostno. Glede prošnje za odlog naj bi bilo odločeno v nekaj dnevih, ministrstvo pa ima dva tedna časa od prejetja pritožbe, pri čemer mora biti z vsemi odločitvami seznanjena tudi občina Vrhnika kot stranska udeleženka v postopku odločanja inšpekcije o sanaciji objektov po požaru.

Minister je naročil tudi revizijo inšpekcijskega nadzora, saj želi ugotoviti, zakaj je gradbena inšpekcija postopek dolgo vodila v eno smer – da Kemis za sanacijo ne potrebuje gradbenega dovoljenja –, zatem pa se je zgodil obrat.