Slovenija brez jasnega cilja zmanjšanja porabe

Slovenija je v okviru evropske direktive o trajnostni rabi pesticidov dolžna zmanjševati uporabo kemičnih pesticidov in tveganja za zdravje in okolje, povezana z uporabo pesticidov. Kako uspešni smo pri tem, je težko ovrednotiti, saj si nismo diločili količinsko opredeljenega cilja, za koliko želimo uporabo in tveganje zmanjšati.

Pri tem sicer nismo nobena izjema. Evropsko računsko sodišče je v poročilu o napredku držav pri doseganju trajnostne uporabe pesticidov, objavljenem februarja letos, zapisalo, da od osemnajstih razpoložljivih nacionalnih načrtov le eden (danski) vključuje cilj za zmanjševanje tveganj, nekakšen približen cilj pa vključuje tudi francoski načrt, vendar se ta nanaša predvsem na prodajo pesticidov, ne toliko na tveganja. Za revidirani nacionalni akcijski program Slovenije za obdobje 2018–2022 je računsko sodišče ocenilo, da so v njem določeni cilji večinoma opredeljeni kot aktivnosti, ki jih bo država izvedla, oziroma kot doseganje pravilnosti pri uporabi pesticidov glede na evropska pravila, ni pa določen sam cilj zmanjševanja tveganja pri uporabi pesticidov.

Vlada je nacionalni akcijski program (NAP) za doseganje trajnostne uporabe pesticidov 2012–2022 sprejela decembra 2012. Določa 24 ukrepov (izobraževanje in informiranje, tehnične pogoje za trgovanje s pesticidi, spremljanje uporabe ostankov pesticidov, zmanjšanje uporabe na javnih površinah …) in 19 kazalnikov tveganja, s katerimi se ocenjuje napredek pri zmanjševanju tveganja in škodljivih učinkov. Ministrstvo za kmetijstvo izvajanje NAP oceni vsakih pet let. Na podlagi ugotovitev poročila o izvajanju v obdobju 2013–2015 je ministrstvo leta 2018 sprejelo spremembe NAP za obdobje 2018–2022.


 

Cilji zelo okvirni

Na vprašanje, zakaj Slovenija v nacionalni akcijski program ni zapisala količinsko opredeljenega cilja za zmanjševanje tveganj, na upravi za varno hrano odgovarjajo, da je takšne cilje določila s spremembo NAP leta 2018. A pregled teh ciljev kaže, da so zelo okvirni. Na primer: do leta 2022 bomo povečali število analiz na ostanke pesticidov v hrani in krmi za desetino. Enak odstotek je določen za zmanjšanje prodaje pesticidov za poklicno rabo ter zmanjšanje deleža vzorcev podzemne in površinske vode, ki vsebujejo pesticide. Jasen je le cilj, da bomo do leta 2022 prepovedali uporabo vseh pesticidov, ki vsebujejo problematične snovi – vendar bodo te snovi do takrat prepovedane tudi na evropskem trgu.

Evropska komisija je kazalnike za merjenje tveganj pesticidov za zdravje ljudi in okolja objavila šele lani, zato je Slovenija prej določila nacionalne kazalnike. Pogledali smo rezultate pri nekaterih. Podatek o porabi pesticidov kaže, da ta niha zaradi različnih vzrokov, najpomembnejši je vpliv vremena. Se je pa poraba pesticidov v letih 1990–2010 skoraj za polovico zmanjšala.
Eden od kazalnikov tveganja je tudi število registriranih pesticidov. To se nekoliko povečuje (registriranih je 549 pesticidov), kar je posledica conalnega postopka registracije, kar pomeni, da se registracija, ki je bila izvedena v drugi državi znotraj iste cone, vzajemno priznava v Sloveniji, pojasnjujejo na upravi za varno hrano.
 

Poraba pesticidov odvisna od vremena

Nacionalni akcijski program pri zmanjšanju uporabe pesticidov do leta 2022 stavi predvsem na omejitev njihove uporabe na javnih površinah. Vlada je leta 2017 sprejela sklep za popolno prepoved uporabe najpogosteje uporabljenega herbicida glifosata. Na javnih površinah, razen na cestah in železnicah, je bil prepovedan lani, na cestah in železnicah bo prepoved začela veljati prihodnje leto, v kmetijstvu pa leta 2023. Ministrstvo se zavzema tudi, da bi se neprofesionalno lahko uporabljali le pesticidi, registrirani v ekološki pridelavi.
 

Zmanjšanje porabe z novimi tehnologijami in novimi sortami

A zmanjševanja porabe pesticidov na javnih površinah ne bo dovolj. Strategija evropske komisije Od kmetije do vilic predvideva 50-odstotno zmanjšanje porabe in tveganj do leta 2030. »Cilji so zelo ambiciozni, ker to pomeni tudi tehnološko spremembo pri varstvu rastlin. Upoštevati je treba, da se količinsko največ pesticidov porabi v vinogradništvu in sadjarstvu, sledi hmeljarstvo. Če imamo v poljedelstvu možnost izbire odpornih sort ali tehnik zatiranja plevelov, ki omogočajo zmanjšanja porabe pesticidov, v vinogradništvu in sadjarstvu ta sprememba ni mogoča tako hitro, saj bi to pomenilo sajenje novih sort ali uporabo alternativ pri varstvu rastlin, ki pa še niso na voljo,« pravijo na upravi za varno hrano.

Vsebine iz strategije Od kmetije do vilic se vključujejo tudi v dokumente za pripravo nacionalnega strateškega načrta skupne kmetijske politike 2021–2027, ki mora biti pripravljena do konca leta. Na upravi za varno hrano pravijo, da bodo spremembe za zmanjšanje porabe pesticidov temeljile na znanih in novih tehnologijah varstva rastlin ter novih sortah. »Zato vlaganje v razvoj alternativ postaja nujnost za doseganje želenih ciljev.«