Slovenija bi morala zmanjšati emisije za 60, ne 36 odstotkov

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je v javni obravnavi, ni skladen z znanstvenimi opozorili, da moramo dvig globalne povprečne temperature omejiti na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, če se hočemo izogniti neslutenim posledicam, temveč nas vodi do dviga temperature za najmanj tri stopinje, opozarjajo v gibanju Mladi za podnebno pravičnost.

Na okrogli mizi, ki jo je organiziralo gibanje, so s sogovorniki pretresali, kako poiskati znanstveno podprte rešitve, s katerimi bi izboljšali osnutek NEPN. Stane Merše, vodja konzorcija za pripravo NEPN, je poudaril, da mora reševanje podnebne krize postati temeljna razvojna prioriteta od vrha države do državljanov. Vzpostaviti je treba kulturo sodelovanja in sprejemljivosti ter v njenem duhu iskati rešitve, pri tem mora država imeti proaktivno vlogo in prehod v brezogljičnost prepoznati kot izziv, ne prisilo. Pri tem je poudaril, da rešitev niso več veliki investicijski projekti – samo jedrska energija nas ne bo rešila – temveč veliko razpršenih investicij, pa tudi zmanjšanje potrebe po virih in prehod v krožno gospodarstvo.



Na vprašanje, zakaj osnutek NEPN ne navaja datuma zaprtja Teša – skladno s ciljem 1,5 stopinje bi se morale vse termoelektrarne na premog v EU zapreti do 2030 –, je Merše odvrnil, da v enem letu, kolikor je dokument nastajal, ni bilo mogoče najti odgovorov na vsa vprašanja. Bolje si je vzeti vsaj še leto časa in oblikovati kakovostno časovnico zapiranja, predlog prestrukturiranja premogovnih regij in ustrezno zakonodajo. A bolj ključno kot zapis datuma zapiranja termoelektrarne je iskanje alternativ za trajnostno oskrbo z energijo v Sloveniji, meni. »Teš lahko zapremo že danes. Kaj bo rezultat? Večja proizvodnja v bolj umazanih elektrarnah v Evropi. To najbrž ni prispevek h globalnemu podnebju.« Trenutno ima Teš najnižje emisije med termoelektrarnami v Evropi, je dejal Merše. NEPN bo do leta 2030 vsaj še dvakrat osvežen, je še dodal in pozval, da je treba predvsem začeti izvajati dokumente, ki smo jih že sprejeli.



Promet ima z desetodstotnim zmanjšanjem emisij najmanj ambiciozne cilje, a so še ti glede na trenutne razmere in projekte precej optimistični, meni Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora. Potniški promet temelji na avtomobilih, javni potniški promet pa nima podpore že nekaj desetletij. Stane Merše je priznal, da je zmanjšanje emisij prometa eden ključnih izzivov, za katerega nimamo kratkoročnih rešitev. Hitro je treba spodbuditi javni potniški promet, ali se bo to izvedlo, pa je stvar trenutnih proračunskih prioritet, na katere pripravljavci NEPN ne morejo vplivati, je dejal Merše.





V industriji največ – več kot polovico – energije in 75 odstotkov zemeljskega plina porabi 50-60 podjetij, zato bi bilo dobro v NEPN vključiti načrt, kako jih razogljičiti oziroma zmanjšati njihovo porabo energije, je dejal Andrej Gnezda z Umanotere. »Komisija opozarja, da je investicijski cikel teh obratov 10-20 let. Če želimo, da bodo ta podjetja bistveno zmanjšala porabo energije do leta 2050, imamo še 5-10 let za njihovo prestrukturiranje.« Dosegli bi ga lahko s spremembo davčne in trošarinske politike ter odpravo subvencij, meni Gnezda.

Novi evropski zeleni dogovor napoveduje razogljičenje najbolj energetsko intenzivnih panog, ki v veliki meri temelji na krožnem gospodarstvu in snovni učinkovitosti. NEPN se po besedah Gnezde osredotoča predvsem na klasične ukrepe učinkovite rabe energije, manj na krožno gospodarstvo in rabo sekundarnih ter manj ogljično intenzivnih surovin. »Morda do leta 2030 ukrepov krožnega gospodarstva še ne moremo v celoti izvesti, vendar pa bi določene politike morali vpeljati že zdaj.«





Bojani Bajželj z oddelka za inženirstvo na univerzi v Cambridgeu se zdi zelo skromno, da predlog NEPN za kmetijstvo predvideva znižanje toplogrednih emisij zgolj za odstotek, večinoma z nadgradnjo obstoječih ukrepov, medtem ko so druge države z enakimi ukrepi predvidele zmanjšanje emisij med 15 in 20 odstotkov. Po njenem bi morali v NEPN dodati več drugih ukrepov, tako »manj kontroverznih«, denimo uporabo pokrovnih rastlin pozimi in zmanjšanje količine odpadne hrane.
Glede na napovedi zmanjšanja povpraševanja po mesu in mlečnih izdelkih v Evropi in z vidika zdravja pa bi morali vključiti tudi »bolj kontroverzne ukrepe«: prebivalstvo bi morali spodbujati k prehranjevanju z več rastlinske hrane, kmetom pa bi morali, tudi s postopnim preoblikovanjem subvencij, pomagati pri preusmeritvi od živinoreje k pridelavi več sadja in zelenjave, ter pri prilagajanju na podnebne spremembe.

Jure Vetršek z Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani meni, da predlog NEPN ne poudarja dovolj snovne in energetske učinkovitosti. »Po letu 2050 moramo doseči nične emisije, zato moramo preostali ogljični proračun zelo pametno porabiti. V razvitem svetu porabimo okoli deset ton ogljikovega dioksida na leto. Dolgoročno vzdržna je ena tona. Na pet ton lahko pridemo razmeroma enostavno, s preminjanjem navad, to področje v predlogu NEPN prav tako ni zelo poudarjeno.« Pri spreminjanju navad bi po besedah Vetrška lahko za zgled imeli javni sektor.