Energetski in podnebni načrt mora v Bruselj

Slovenija si je izborila dva meseca podaljška za sprejem nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ta se konča konec februarja. Zadnji četrtek februarja ga bo tako sprejela vlada in poslala v Bruselj, je zagotovila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Končni predlog NEPN je v novi javni obravnavi do 16. februarja. Z morebitno vključitvijo novih pripomb se bo moralo strinjati še ministrstvo za okolje in prostor. Ravno zaradi okoljskega poročila so iz NEPN izpadle hidroelektrarne na srednji Savi. Učinek teh so morali nadomestiti z načrtom večjih prihrankov energije v industriji in prometu. NEPN predvideva povečanje učinkovitosti rabe energije za 35 odstotkov v primerjavi z 2005 oziroma za šest odstotkov v primerjavi s sedanjo učinkovitostjo. Pri tem imajo velik pomen železnice, pa tudi drugi javni in električni promet, saj je vsaj štirikrat učinkovitejše od avtomobilov na dizel ali bencin.



Za industrijo je pomembna uporaba odpadne toplote, ki šteje tudi za obnovljiv vir. V končni rabi energije naj bi obnovljivi viri leta 2030 sicer imeli 27-odstotni delež. V stavbah naj bi zagotavljali dve tretjini energije, v industriji 30 odstotkov, v proizvodnji elektrike 43 odstotkov.



Slovenija bo do 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 36 odstotkov v primerjavi z letom 2005 oziroma za 25 odstotkov v primerjavi z 2017. Minister za okolje in prostor Simon Zajc je sicer opozoril, da bo morala Evropska unija po opozorilih znanstvenikov emisije zmanjšati še za države, ki tega nočejo storiti, in biti ogljično nevtralna že leta 2040 in ne šele leta 2050. V evropskem zelenem dogovoru je že predvideno vsaj polovično znižanje emisij do leta 2030.



V NEPN je predvidenih več ukrepov, med njimi je 30-odstotno zmanjšanje rabe premoga do 2030 (zmanjšanje rabe v Tešu in odprava uvoza premoga za ljubljansko toplarno), že 2023 naj bi prepovedali tudi kotle na kurilno olje, odpravili vračila trošarine za dizelsko gorivo in podobno. Ob tem bo na leto za med 200 in 250 milijonov evrov spodbud, tako za prenovo stavb kot za vgradnjo učinkovitih naprav za rabo in proizvodnjo energije.

V Holdingu Slovenske elektrarne protestirajo, ker NEPN »paralizira vse naložbe v obnovljive vire energije do 2023«. Hidroelektrarne so izločene, prostorska zakonodaja, ki je tudi v javni obravnavi, pa predvideva nova območja varovanja narave ravno tam, kjer so edina prepoznana primerna območja za vetrnice.



V energetiki pričakujejo tudi čim prejšnjo odločitev o tem, kako po 2030. Stane Merše iz IJS je dejal, da se bo treba odločiti med scenarijem z jedrsko energijo in scenarijem s plinom, a dodal, da bo verjetno šlo za kombinacijo. Bratuškova je ob tem podprla referendum, vendar le, če bodo predstavljeni pravi argumenti, med njimi je gotovo ta, koliko bi stala elektrika z drugim blokom jedrske elektrarne in koliko brez njega.

Zajc je prepričan, da bo treba NEPN leta 2023 še dopolniti, Evropska komisija pa bi lahko imela pripombe že takoj, ko bo seštela vse NEPN držav. Bratuškova je ob opozorila, da bo zapisano treba izpeljati, sicer bodo sledile kazni. Ukrepi končnega predloga NEPN bodo stali približno 19 milijard evrov, štiri milijarde več, kot bi vložili brez njega.