Sedem držav za jedrsko energijo

Predsedniki vlad Češke, Romunije, Francije, Slovaške, Madžarske, Slovenije in Poljske, Andrej Babiš, Florin Cîțu, Emmanuel Macron, Igor Matovič, Viktor Orban, Janez Janša in Mateusz Morawiecki so pozvali Evropsko komisijo, naj vse nizkoogljične vire obravnava z enakimi merili, tudi jedrsko energijo. Videti je namreč, da bo jedrska energija tudi v taksonomiji zapostavljena v primerjavi z obnovljivimi viri.

Premierji so predsednici komisije Ursuli von der Leyen, podpredsedniku Fransu Timmermansu, komisarki za finančne zadeve Mairead McGuinness in komisarki za energijo Kadri Simson napisali, da zelo spoštujejo napore in korake, ki jih Evropska unija izvaja za prehod v podnebno nevtralno skupnost do leta 2050, in tudi nov cilj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. Temu cilju so popolnoma zavezani, so zapisali predsedniki vlad.

Takoj nato pa so opozorili na skupno skrb, da trenutno določena pot pušča zelo malo prostora za notranje politike in rešitve držav in ne upošteva različnih razmer v državah. »Prepričani smo, da bi morale biti vse razpoložljive brez- ali nizkoogljične tehnologije, ki prispevajo k podnebni nevtralnosti obenem pa podpirajo druge cilje energetske politike, ne samo priznane, temveč tudi dejavno podprte s strani Evropske unije. To posebej velja za jedrsko energijo, katere razvoj je eden glavnih ciljev pogodbe o ustanovitvi skupnosti Euratom, ki zavezuje ustanove EU k promociji jedrske energije,« pišejo predsedniki sedmih vlad.



Dodajajo, da je Evropska komisija pri odločitvah o državnih pomočeh prepoznala razvoj jedrske energije kot cilj skupnega interesa, kljub temu da tega ne podpirajo vse države članice. Sodišče EU pa je v primeru projekta Hinkley Point C presodilo, da jedrska energija lahko dobi državno pomoč in da ne ogroža okoljskih ciljev po pogodbi o delovanju EU.

​Malo manevrskega prostora

Tako lahko vsaka država članica prosto odloča o razvoju jedrske energije ali pa o njeni opustitvi, ne glede na politične izbire drugih držav članic. Premierji ugotavljajo, da jedrski energiji nasprotuje več držav, kljub njenemu nenadomestljivemu prispevku v boju proti podnebnim spremembam in kljub še neraziskanim sinergijam med jedrsko in obnovljivimi tehnologijami. Jedrska energija zagotavlja nizkoogljično stabilno podlago za večji delež obnovljivih virov energije. Jedrska energija je tudi obetaven vir nizkoogljičnega vodika in ima tako pomembno vlogo pri povezovanju energetskih sektorjev. Za povrh pa ustvarja večje število stabilnih, kakovostnih delovnih mest, ki bodo pomembna pri okrevanju po recesiji zaradi covida-19.



Premierji so tudi zaradi vseh teh mogočih koristi jedrske energije zalo zaskrbljeni, ker je pravica držav članic do odločitve med posameznimi viri energije in do oblikovanja strukture dobave energije zelo omejena, vsaj glede na predloge evropske zakonodaje, v katerih je jedrska energija izločena iz čedalje več politik. »Cenimo podporo za jedrske raziskave in razvoj, ki je bila določena v političnih dogovorih za ITER in program raziskav in razvoja Euratoma. Vendar poudarek na tehnologijah, ki bodo tržno zanimive šele po 2050, na razgradnji jedrskih elektrarn in na zaostrovanju varnostnih zahtev, brez gradnje novih jedrskih elektrarn vodi do ugašanja jedrskih elektrarn in obstoječih jedrskih tehnologij. To pomeni izgubo velikega števila visoko kakovostnih delovnih mest v več evropskih državah,« opozarjajo predsedniki vlad.

 

Jedrsko energijo v politike

Dodajajo, da to ni le skrb za jedrske elektrarne, temveč tudi za stroške prilagajanja obstoječih elektrarn za proizvodnjo vodika. Premierji opozarjajo, da vse države pripravljajo načrte po evropskih predpisih, kar je še en argument, da je treba zagotoviti enakovredno obravnavo vseh nizkoogljičnih virov in ne izključevati jedrske energije iz evropske podnebne in energetske politike ter spodbud. Polovica držav članic EU uporablja ali pa načrtuje uporabo jedrske energije, kar predstavlja skoraj polovico vse proizvodnje nizkoogljične energije, in to po najstrožjih varnostnih standardih.



Premierji pozdravljajo izjavo podpredsednika komisije Timmermansa, da je komisija nevtralna glede tehnologij. Zato pričakujejo, da bo komisija nevtralno upoštevala vse poti do podnebne nevtralnosti. Tako bi bile vse tehnologije obravnavane enako v vseh politikah, tudi v taksonomiji trajnostnih naložb.