Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje

Za obilen in kakovosten pridelek sadja ni dovolj, da plodove oprašujejo le medonosne čebele, ampak tudi divji opraševalci. V triletnem projektu, namenjenem izboljšanju prenosa znanja iz raziskav v prakso, bodo v izbranih sadovnjakih tržnih sadjarjev namestili gnezdilnice za divje opraševalce, posejali medovite rastline in vzpostavili travnike za opraševalce.

»Sadjarjem želimo predstaviti pomembnost pestrosti opraševalcev, zakaj ni dovolj le medonosna čebela, zakaj so opraševalci ogroženi in kako jim lahko pomagamo. Želimo, da pri upravljanju sadovnjakov upoštevajo njihove potrebe in izboljšajo razmere zanje,« je cilje projekta, financiranega iz Programa razvoja podeželja, povzel njegov nosilec dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo.



Raziskave o opraševalcih kmetijskih rastlin, tudi nedavna slovenska, kažejo, da je edina strategija za zanesljivo opraševanje v vremensko in podnebno vse bolj negotovih razmerah pestrost opraševalcev, to pomeni tako prisotnost medonosne čebele kakor divjih opraševalcev, posebno čebel samotark in čmrljev. Medonosna čebela je sicer najštevilnejša opraševalka slovenskega sadja, vendar ob slabem vremenu in pri jagodičju njen primat prevzamejo čmrlji in čebele samotarke, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo. Čmrlji in čebele samotarke so tudi učinkovitejše, zato oprašijo veliko več, kot bi lahko sklepali zgolj po njihovi številčnosti.


 

Ob sadovnjakih travniki za opraševalce

V projekt se je vključilo šest sadjarjev, eden ekološki, ostali integrirani (Darsad, Matjaž Škof, Stanislav Tojnko, Radovan Jelina, Anže Legat, Manca Omerzu). Postavili bodo od dve do šest gnezdilnih postaj, vsaka ima 400 lukenj za gnezdenje čebel samotark.

Poleg tega bodo v bližini, na robovih ali v samih sadovnjakih posejali mešanico medovitih enoletnic. »V sadovnjakih je v času cvetenja sadnega drevja obilje hrane, prej in še posebno potem pa je primanjkuje. To je slabo za čmrlje, ki potrebujejo hrano od pomladi do jeseni, da zaključijo življenjski krog,« pojasnjuje Bevk. Sadjarji bodo del travnikov ob sadovnjakih kosili le enkrat na leto, da bo na njih ostalo čim več hrane in prostora za gnezdenje divjih opraševalcev. Raziskovalci pa bodo spremljali, katere rastline v travni mešanici jih privabljajo, in ali so si na travnikih ustvarili gnezda.



V projektu bodo vsako leto potekala usposabljanja za sadjarje, ob zaključku pa bodo nastali informacijsko gradivo, videovsebine in priročnik za sadjarje. »Pričakujemo, da se bodo kmetje naučili, kako gospodariti s sadovnjaki, da bodo izboljšali razmere za divje opraševalce ter s tem pripomogli k njihovem varovanju in varovanju biotske pestrosti na splošno. Takšno sodelovanje je tudi v njihovo korist, saj bodo imeli boljše opraševanje in večjo kakovost sadja,« poudarja Bevk.
 

Dobra oploditev da lep plod

Zavedanje sadjarjev o pomenu divjih opraševalcev je po njegovih besedah še razmeroma majhno, a se povečuje. V podjetju Darsad, ki na 80 hektarih intenzivnih površin prideluje sadje in zelenjavo, so koristno delo divjih čebel opazili že pred projektom, zato so v sadovnjakih postavili manjši gnezdilnici za čebele samotarke. V projektu bodo na različne lokacije sadovnjakov postavili šest večjih gnezdilnih postaj.



»Opraševalci so zelo pomembni za dobro oploditev cvetov. Medonosne čebele letajo v določenem delu dneva oziroma ko je zanje dovolj toplo, čmrlji pa že zgodaj zjutraj tudi pri nižjih temperaturah. Večja ko je populacija opraševalcev v sadovnjaku, več cvetov bo oplojenih. Če cvet ni dobro oplojen, je plod lahko deformiran,« pravi tehnologinja Tanja Baškovč. Pri škropljenju sadnih dreves v podjetju upoštevajo zakonske omejitve, omejujejo pa ga tudi zaradi ohranjanja pestrosti koristnih organizmov v sadovnjaku, bližine čebelnjakov ter hrupa, ki ga povzročajo s škropljenjem.