Risinja Teja ima mladiča

Poletna romanca med v Slovenijo priseljenim risom Gorujem in domačo risinjo Tejo ni bila nedolžna. Njen rezultat so strokovnjakom, ki spremljajo gibanje obeh risov, razkrile kamere 19. novembra. Teja je postala mama malega risa, oče pa je (skoraj gotovo) Goru.



Sodelavci projekta LifeLynx z ljubljanske biotehniške fakultete so ob spremljanju nočnega hranjenja Teje ob njenem plenu nepričakovano posneli tudi njenega mladiča. »Glede na doslej pridobljene podatke sklepamo, da je prišlo do zelo redko zaznanega pojava, ko zaradi neuspele oploditve oziroma odsotnosti samca na teritoriju samice v obdobju parjenja prihod samca sproži ponovno gonitev samice tudi zunaj paritvenega obdobja,« so zapisali v izjavi za javnost.



Teja in Goru sta se domnevno parila šele prvi teden junija. V tem mesecu samice evrazijskega risa navadno že kotijo. V znanosti so takšni primeri doslej relativno velika neznanka in zelo redko zabeleženi, pravi Jaka Črtalič z oddelka za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete.

Lahko pa pogled na zgodbo zasukamo in rečemo, da sta se Teja in Goru parila že prvi teden junija, saj sta se komaj takrat spoznala. Goru, ki je bil v Slovenijo preseljen iz romunskih Karpatov kot prvi od 14 risov, s katerimi strokovnjaki želijo pred izumrtjem rešiti rise v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah, je bil namreč v naravo izpuščen sredi maja letos.


Mladič in Teja se hranita z uplenjeno srno. 
 

Mladič zdrav, Teja uspešno lovi

Teja je mladiča najverjetneje skotila sredi avgusta. Brejost pri risih traja približno 65 dni. Po tem obdobju se je začela zadrževati na majhnem območju. Jaka Črtalič in Franc Kljun sta na terenu našla več ležišč, ki jih je risinja uporabljala, in sklepala, da bi bila lahko tudi kotitvena območja. To je postalo jasno s posnetkom 19. novembra. Mladič je videti zdrav in tudi Teja uspešno lovi srne, s katerima se prehranjujeta, pove Črtalič.

Strokovnjakom v prvem poskusu ni uspelo pridobiti genetskega vzorca mladiča, s katerim bi nedvoumno potrdili, da je potomec Goruja. Vendar podatki o premikanju obeh odraslih risov, ki sta opremljena s telemetričnima ovratnicama, govorijo v prid tej tezi.

Goru in Teja sta se doslej srečala 18-krat. Na začetku paritvenega obdobja osemkrat, odkar ima Teja mladiča, pa se drug drugega skrbno izogibata. Genetski material bodo strokovnjaki ponovno poskušali odvzeti ob naslednjem snegu ali plenu. Potrebujejo bodisi vzorec sline, dlake, urina, iztrebkov bodisi krvi. Genetiki na biotehniški fakulteti pa testirajo novo metodo, s katero bi genetski vzorec lahko pridobili tudi na podlagi risovih sledi v snegu, saj ta v njem pušča genetski material, pojasni Črtalič.


 

Znanilec novega upanja za rise

S potrditvijo Gorujevega »očetovstva« bodo lahko potrdili tudi začetek vključevanja dednine novo naseljenih karpatskih risov v genetsko osiromašeno dinarsko populacijo risov. To bi rešilo slovenske rise pred težavami zaradi parjenja v sorodstvu ter preprečilo nadaljnje upadanje populacije. Pri nas živi le še okoli 19 odraslih risov.

Boljšega razpleta dogodkov si ne bi mogli zamisliti, navdušenje strokovnjakov nad začetnimi uspehi projekta LifeLynx povzame Črtalič. Kot prvič je neverjetno, da se je Goru takoj po izpustiti v naravo odpravil na precej dolgo pot do Male Gore, kjer je območje risinje Teje. Že prvi dan, ko je vstopil na njen teritorij, sta se srečala in tri dni preživela v bližini drug drugega. Kakor da bi se dogovorila, da se bosta dobila.

Neverjetno je tudi, da sta se (najverjetneje) poparčkala prav samec in samica, ki sta opremljena z ovratnico za sledenje gibanja. In če se bo potrdilo, kar strokovnjaki upajo, je neverjetno tudi to, da je že dobrega pol leta po Gorujevi doselitvi na svet prišel prvi mladič, prvi znanilec novih genov in novega upanja za prihodnost risov pri nas.