Protest proti kompostarni Ceršak

Na otoku sredi Mure v kraju Ceršak stoji kompostarna, ki že leta povzroča sive lase krajanom. »Dovolj nam je tega, da naše pritožbe zmeraj znova naletijo na gluha ušesa institucij. Zato bomo izrazili svoje nezadovoljstvo z javnim shodom,« je za danes ob 17. uri napovedala civilna iniciativa Ceršak.

Prebivalci Ceršaka na težave in smrad okrog kompostarne Ceršak opozarjajo zadnjih dvajset let, intenzivneje pa od leta 2017 tudi Civilna iniciativa proti kompostarni Ceršak, ki je organizirala javni shod, s katerim so želeli opozoriti na problematiko ekološke katastrofe na otoku Mure. Njihova zahteva je jasna – zaprtje kompostarne.

Na protestnem shodu se je sprva zbralo okoli 200 ljudi. Vodja Civilne iniciative Marija Janžek in šentiljski župan Štefan Žvab sta v govorih poudarila, da kompostarna v to okolje ne sodi in vztrajata pri tem, da se zapre. Predsednik Zveze društev moja Mura Samo Tuš je medtem zgrožen, da Arso že leta podeljuje okoljevarstvena dovoljenja, ki so neveljavna. Gre za korupcijo na državni ravni, pravi. Boris Bezjak, predstavnik Gibanja za napredek občine Šentilj in Darja Farasin, predstavnica Muzeja norosti Trate pa sta povedala, da kapital ne sme biti glavni interes države ter da je zaščita Mure na prvem mestu.

Shod so končali v pozitivnem vzdušju. Po ponovnem štetju jih je bilo več kot 300. Razšli so se pri tovarni v Ceršaku, do kompostarne niso šli, saj se nahaja na privatnem zemljišču.



Kompostarna Ceršak je največja v Sloveniji. Začela je z dovoljenjem za predelavo 4900 ton bioloških odpadkov, zdajšnja zmogljivost kompostarne je 36.000 ton na leto, kar predstavlja eno tretjino vseh zmogljivosti v Sloveniji. Kompostarna je v začetku lahko prevzemala devet vrst odpadkov, zdaj jih je že 39, pojasnjujejo v civilni iniciativi proti kompostarni, kjer se zavedajo, da so tovrstni objekti nujen sestavni del odgovornega ravnanja z odpadki, vendar mora to biti urejeno po predpisih.
 
Kompostarna pa je na okoljsko izjemno občutljivem območju na obrežju reke Mure, nekaj deset metrov od državne meje z Avstrijo in le nekaj metrov od obrežja kanala reke Mure. Umeščena je v varovano območje tik ob Muri, ki spada med območja Nature 2000, česar pa niti ministrstvo za okolje in prostor niti Agencija za okolje nista upoštevala pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja.


 
»Ta lokacija je tudi del biosfernega območja Mura za vključitev na seznam biosfernih območij pri Unescu. Namen biosfernega območja je varovana območja in lokalne skupnosti ob Muri povezati v razvojno alianso ter povezati in uskladiti dejavnosti, ki tukaj potekajo, v trajnostni razvoj tega območja. Zato je umeščenost kompostarne v to območje tudi razvojno povsem nesprejemljiva,« pravijo v civilni iniciativi, ki jo vodi Marija Janžek.

Prave težave od 2009

 
Začetki kompostarne segajo v leto 2004, ko je podjetje Kogal dobilo gradbeno dovoljenje za začasni gramozni plato za sanacijo deponije odpadkov in dovoljenje za poskusno obratovanje za eno leto za sanacijo nelegalnega odlagališča odpadkov. Začasni gramozni plato je bil torej namenjen sanaciji deponije odpadkov Ceršak. Po 14 letih sanacija nelegalnega odlagališča še ni končana.

Leta 2005 je podjetje KOGAL pridobilo okoljevarstveno dovoljenje za poskusno obratovanje kompostarne biološko razgradljivih odpadkov. Krajani Ceršaka so se na zborih krajanov v letih 1999 in 2004 soglasno odločili proti vsakršnemu odlagališču odpadkov in se soglasno izrekli proti kompostiranju. MOP je zavrnilo pritožbo občine Šentilj, ker ni izkazala pravnega interesa oziroma pravne koristi, zaradi katere bi se imela pravico udeležiti postopka.



Podjetju KOGAL so leta 2007 kljub vsemu z odločbo inšpektorata za okolje in prostor prepovedali zbirati in začasno odlagati biorazgradljive odpadke, ker je obratoval brez okoljevarstvenega dovoljenja. Leta 2009 je Kogal uradno začel »enoletno poskusno obratovanje kompostarne«, takrat so se prave težave za ljudi in okolje pravzaprav šele zares začele.

Kompostarna je na ekološko skrajno občutljivi in ranljivi lokaciji na otoku reke Mure. Oddaljenost kompostarne od naselja ni v skladu s predpisi. Zaradi smradu izjemno moti življenje ljudi v ožji (kraj Ceršak) in širši okolici (o motečem smradu poročajo tudi iz sosednje Avstrije). V topli polovici leta se smradu pridružijo še nepregledni roji muh, ki občanom onemogočajo nemoteno življenje na odprtem ter celo v zaprtih prostorih. Kompostarna povzroča vidno škodo na obrežnem gozdu, delno gre za nelegalen posek delno za propadanje dreves zaradi nasipavanja komposta. V neposredni bližini je še vodno črpališče Ceršak.

Inšpektorji ugotavljajo kršitve, a se nič ne zgodi

»V 14 letih delovanja kompostarne podjetje KOGAL ni nikoli doseglo stanja, ki ga zahtevata okoljevarstveno dovoljenje in zakon o varstvu okolja, da se kompostiranje izvaja brez ogrožanja človekovega zdravja in čezmernega obremenjevanja okolja.

Zato smo se novembra 2017 organizirali v Civilno iniciativo proti kompostarni, ki zahteva revizijo okoljevarstvenih dovoljenj in postopkov, ki so omogočili obratovanje kompostarne, izredni inšpekcijski nadzor s presojo vplivov na okolje, ki ga povzroča kompostarna, in odvzem okoljevarstvenega dovoljenja za kompostarno Ceršak in zaprtje kompostarne,« pravijo v civilni iniciativi.


 
Njihove zahteve so soglasno podprli svet krajevne skupnosti Ceršak, občinski svet občine Šentilj ter zbor krajanov Ceršaka.

»Zahtevamo, da pristojni organi opravijo presojo vplivov na okolje, ker na podlagi naših opažanj sklepamo, da podjetje Kogal glede na uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata krši vsaj devet od 19 členov splošnih določb in predelave biološko razgradljivih odpadkov. To so potrdili številni inšpekcijski pregledi, ki jih v CI vztrajno in redno zahtevamo,« opozarjajo.

V zadnjih dveh letih je upravljavec kompostarne prejel 13 inšpekcijskih odločb. Med ugotovljenimi kršitvami so odvodnjavanje onesnažene padavinske vode v Muro, premeščanje nepresejanega komposta brez zaprtega sistema za natovarjanje in raztovarjanje odpadkov, začasno skladiščenje nepresejanega komposta na prostem brez sistema zajema smradu, vrata kompostarne ne tesnijo, včasih jih tudi pozabijo zapreti, tla na lokaciji niso neprepustna, kemični in biološki filtri niso delali zaradi okvare, odpadki so skladiščeni na prostem več kot eno leto, pa tudi to, da je na lokaciji 3830 kubičnih metrov odpadkov, ki tja ne spadajo.

Kršitev ustavnih pravic

Kljub vsem kršitvam se nič ne zgodi, ugotavljajo v civilni iniciativi. Inšpektor za okolje in prostor kljub ugotovitvi, da kompostarna povzroča neprijetne vonjave, ki jih je mogoče zaznati v območju vsaj dva kilometra stran od kompostarne, včasih pa tudi dlje, ne more ukrepati, ker za to ni pravne podlage. V civilni iniciativi zato vztrajajo, da je treba spremeniti predpise, nekdo mora verjeti 1091 podpisnikom peticije proti smradu. Pisali so vsem ministrom za okolje, dali so tudi pobudo varuhu človekovih pravic, a se nič ne premakne.



»V CI smo prepričani, da nam država zaradi odsotnosti predpisov s področja smradu (za katere je pristojna in odgovorna) ne more in ne sme kršiti temeljnih človekovih pravic, pravice do dostojnega in normalnega življenjskega okolja. Dolgoletna aroganca pristojnih služb nas usmerja, celo sili k državljanski nepokorščini, ker pravna država očitno ne deluje oziroma ne ščiti naših ustavnih pravic,« še pravijo v civilni iniciativi, ki jo podpira tudi šentiljski župan Štefan Žvab.