Slovenec lani zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane

Pred božičnimi prazniki, ko se z družino in prijatelji zberemo ob bogato obloženih mizah, je pravi čas za razmislek. Prebivalec Slovenije je v letu 2017 zavrgel 64 kilogramov hrane, kar je 12 kilogramov manj kot leto prej. Sicer je količina odpadne hrane nekoliko upadla, a je raven vseeno višja kot leta 2013, ko je Slovenec v povprečju zavrgel 57 kilogramov hrane.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) so kar polovico odpadne hrane proizvedla gospodinjstva. Od skoraj 131.800 ton hrane, kolikor smo je proizvedli vsi prebivalci Slovenije, je bilo na podlagi ocene kar 38 odstotkov še vedno primerne za uživanje. Preostali del so predstavljali neužitni deli, ki se jim v večini primerov ne moremo izogniti.



Slovenska gospodinjstva so v 2017 skupno proizvedla skoraj 67.000 ton hrane, kar je malo manj kot predlani, a bi ta delež s pravilnim odnosom lahko dodatno znižali. Za tretjino zavržene hrane so kriva gostinstva ter druge strežbene dejavnosti, za dobro desetino pa trgovine in distributivni obrati z živili. Na zadnjem mestu je še proizvodnja hrane, kjer je lani v smeteh pristalo skoraj 10.500 ton hrane.



Večinski del odpadne hrane se predela v bioplinarnah, kjer iz organskih snovi pridobivajo energijo. Sledi predelava v kompostarnah, kjer je lani pristalo skoraj 39.600 ton odpadne hrane. Odpadna hrana, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, se mora skladno z veljavno zakonodajo od leta 2015 pred odlaganjem biološko stabilizirati. Tako obdelani preostanek hrane je manjši ter primernejši za različne namene.