Promet je največja težava, ki je ne rešujemo

Ljubljana – Največja kolesarska dirka se je končala z največjim slovenskim uspehom doslej, le malo pa je znano, da so organizatorji za spremljavo kolesarjev zahtevali in dobili električna vozila. Kolesarji pač ne smejo dihati izpuhov, tudi dokazano rakotvornih. Da bi to koristilo vsem, je tu dan brez avtomobila.

Kolo je ena od možnosti za nadomestitev avtomobila, so opozorili tako na regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) kot na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). »Pri osebni mobilnosti smo Slovenci preveč vezani na osebni avtomobil, kar ne prinaša le visokih stroškov, temveč tudi neracionalno rabo prostora, slabšo prometno varnost, onesnaževanje zraka in stres udeležencev v prometu. Za mlade to pomeni manjšo samostojnost, za starše dodatno izgubo časa zaradi prevozov otrok in popolno odvisnost od avtomobila, za starejše pa slabši dostop do oskrbe in drugih osnovnih življenjskih dobrin. Da bi bil avtomobil še naprej glavni nosilec osebne mobilnosti, je dolgoročno nevzdržno,« pravijo na ZPS.

Slovenci vodilni pri stroških za mobilnost

Slovenska gospodinjstva so že vrsto let na prvem mestu po porabi sredstev za mobilnost v Evropi. Povprečno slovensko gospodinjstvo na leto za mobilnost porabi 4184 evrov, kar je več kot petina (21,4 odstotka) vseh izdatkov, opozarjajo na ZPS. V Sloveniji je registriranih 1.154.027 avtomobilov, na tri polnoletne prebivalce tako prideta dva. Po raziskavah mestom vlaganje v ceste za avtomobile prinaša stroške, vlaganje v površine za kolesarje in pešce pa prihodek.



Na posvetu RRA LUR o kolesarjenju starejših je Mojca Markl z agencije za varnost prometa povedala, da je najpogostejši vzrok smrti neprilagojena hitrost, tako kolesarjev kot voznikov motornih vozil, drugi pa vožnja v napačno smer. Opozorila je, da so ob slabši vidljivosti nujne luči, ne toliko zato, da bi videli pot, bolj zato, da kolesarja drugi prej opazijo. Starejšim je svetovala, da si poti načrtujejo vnaprej, nikoli ne vozijo v napačno smer in nosijo čelado. Kolesarja na kolesu brez odsevnikov in luči voznik avtomobila opazi na 26 metrov, če ima kolesar na sebi odsevna oblačila, na 40 metrov, z lučmi pa na 140 metrov.

Kolesarjenje v podnebni strategiji sicer ni zelo poudarjeno, večjo težo ima hrbtenica javnega prevoza, železnica. Po strategiji bo Slovenija do leta 2050 zmanjšala emisije prometa za več kot 90 odstotkov z ureditvijo sodobnih železniških povezav in tudi prenosom tovora s cest na železnico. Večino drugega naj bi zagotovili z elektrifikacijo prometa.

Minister v službo pritekel iz Domžal

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na prvi dan evropskega tedna mobilnosti, v katerem sodeluje 2880 mest, pri nas pa 78 občin, na delovno mesto v Ljubljani pritekel iz Domžal. Zato nas je zanimalo, ali imajo na ministrstvu prostore za osvežitev, ne samo za ministra, temveč za vse, ki bi hoteli v službo s kolesom ali peš, pa tudi, kakšni so načrti za povezave Domžal in Ljubljane, prijaznejše do okolja. »Na ministrstvu za infrastrukturo imamo kopalnico s tušem, ki je bila urejena z namenom spodbujanja trajnostne mobilnosti,« odgovarjajo na ministrstvu.



»Glede na strokovne podlage za regionalne proge je taktni železniški promet predviden kot prioritetni ukrep do leta 2030, in sicer z izvedbo dvotirnosti oziroma delne dvotirnosti. Predmet nadgradnje je celotna proga od postaje Šiške do Kamnika v dolžini 23 kilometrov, prav tako je predvidena gradnja drugega tira v dolžini 18 kilometrov. Izvedba cestnih ureditev je predvidena v dolžini 11 kilometrov,« za ta odsek pravijo na ministrstvu.

V Ljubljani je danes potniški promet brezplačen, ravno tako šest parkirišč P+R. Zaprli pa bodo cesto na Grad in del Črtomirove ulice.