V nadaljevanju preberite: 

Ogljična nevtralnost do leta 2040, 1,2 milijardi evrov vložka v obnovljive vire energije do leta 2030, ambicija postati mesto sonca, vozovnica javnega prometa za evro na dan, 73 odstotkov poti je opravljenih peš, s kolesom ali javnim prevozom, polovico mesta predstavljajo zelene površine, načrtovanje 400.000 kvadratnih metrov novih parkov ... To je le nekaj trdnih podatkov, ki podpirajo ambiciozne nazive Dunaja kot najbolj zelenega mesta in najboljšega mesta za življenje. Dunajski mestni minister za podnebje, okolje, demokracijo in človeške vire Jürgen Czernohorszky je izkušnje avstrijskega glavnega mesta, po katerem se poskuša zgledovati tudi Ljubljana, delil z udeleženci Foruma Ljubljana, ki je potekal na temo Nasproti popolnemu mestu prihodnosti.

Dunaj se ponaša s številnimi laskavimi nazivi, ki niso zgolj votle besede. Čemu pripisujete uspešno zgodbo: dobremu vodenju, strategijam, dovolj denarja?

Gre za mešanico vsega naštetega. Mestne oblasti so sposobne zelo agilnega, pametnega in dobrega sodelovanja. Tu so sprejete strategije, in da, Dunaj je z mednarodnega vidika razmeroma bogato mesto. Nad vsem tem pa je še nekaj: karkoli smo naredili v zadnjih desetletjih oziroma v zadnjem stoletju, smo pri tem vedno v ospredje postavili ljudi. To je dunajski način – pogled na mesto kot na dom za skoraj dva milijona prebivalcev.

​Naša dolžnost, pa naj se pogovarjamo o javnem prevozu, gospodarstvu ali podnebnih spremembah, je postavljati si vprašanja, kako bomo ostali mesto, ki zagotavlja dobro življenje za vse prebivalce, ne le za najpremožnejše ali tiste, ki živijo v določenih četrtih. To nas je vodilo h gradnji neprofitnih stanovanj, k skrbi za zelene površine in ozelenitve stavb ter preoblikovanju Dunaja v mesto kratkih potovalnih razdalj ter dostopnih prostočasnih aktivnosti v naravi, še preden je to postal trend po vsem svetu.

Naša najpomembnejša cilja sta družbeno vključevanje in družbena povezanost. Kar koli počnemo, celo pri strategiji pametnega mesta, ki je krovna strategija vseh transformacij v mestu, je v ospredju prizadevanje za kakovostno življenje vseh družbenih skupin. Ko to postavite na prvo mesto, morate investirati v cenovno dostopen javni prevoz, šole in vrtce, v parke in zelene površine ter neprofitna stanovanja, kar je izziv, saj Dunaj hitro raste. V zadnjih 15 letih se je število prebivalcev povečalo za 250.000.