Podpore za okrevanje bodo desetletja vplivale na emisije

Raziskovalci z univerze v kalifornijskem San Diegu so opozorili,­ da se je nebo marsikje vidno očistilo, a so nekatere države, kot so ZDA, Mehika, Brazilija, Južna Afrika in druge, omilile predpise, ki omejujejo onesnaževanje ali določajo standarde učinkovitosti za vozila.

»Ta trend je zbuja skrb, saj bodo politične odločitve o načinu reševanja gospodarstev določile, koliko izpustov ogljikovega dioksida bo v atmosferi v prihodnjih deset­letjih,« je poudaril Ryan Hanna, glavni avtor prispevka v reviji ­Nature. Dodal je, da nekatere države gospodarsko že rastejo, prav tako njihove emisije. Poraba premoga se je na Kitajskem že vrnila na predkrizno raven.

Pomagajo zelene spodbude

Zgodovina kaže, da so lahko krize začetek zelene ali umazane industrijske preobrazbe. Po azijski finančni krizi leta 1998 so se izpusti podvojili zlasti zaradi kitajskega povečanja proizvodnje in izvoza, kar je poganjal premog. V nasprotju s tem se je rast emisij po finančni krizi leta 2008 zmanjšala za polovico. Pomagale so spodbude zelenim tehnologijam, ki so dosegle 530 milijard dolarjev, kar je predstavljalo 15 odstotkov svetovnih spodbud. To kaže, da je strukturna sprememba mogoča, ravno tako nižje emisije, seveda če vlade zagotovijo podporo temu ukrepu.



Letošnji padec izpustov zaradi covida-19 bo zmanjšal raven ogljikovega dioksida leta 2050 za 10 delcev na milijon delcev zraka glede na predvidevanja pred pandemijo. Razlika med zelenim in umazanim okrevanjem bo 19 delcev na milijon, so izračunali raziskovalci, kar pomeni različen vpliv na podnebje. Pri tem so opozorili, da so odzivi držav različni, Evropska unija in Južna Koreja se bolj ali manj držita zelenih načrtov, druge države pa gredo v drugo smer.

Zdravje, delovna mesta in gospodarstvo

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je marca uveljavila pravila za gorivo za avtomobile, ki pomenijo zvišanje emisij v prometu. Kitajska je tisti mesec odobrila več projektov premogovnih termoelektrarn kot leta 2019. Veliko vlad se je odločilo za poudarek na zagotavljanju zdravja, delovnih mest in gospodarstva, ne na varovanju planeta.



»To je slaba novica za segrevanje planeta. Doseganje ciljev pariškega sporazuma, omejitev segrevanja na največ 2 stopinji Celzija, bi zahtevalo enako zmanjševanje emisij, kot ga je povzročila pandemija, vsako leto v prihodnjem desetletju,« so poudarili raziskovalci, ki so za ohranitev delovnih mest in planeta predlagali naložbe v obnovljive vire energije, pametna omrežja, energetsko učinkovitost, zlasti v stavbah, in ohranitev sedanjih jedrskih ­elektrarn.