Ljubljana – Eko sklad je po odločitvi ministrstva za okolje in prostor (MOP) zaprl štiri javne pozive za nepovratne finančne spodbude, ki so bile namenjene občinam za nakup novih zelenih komunalnih vozil, novih vozil za prevoz potnikov, pa tudi za naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Podjetjem pa odločitev ukinja podporo za ukrepe trajnostne mobilnosti.
»Zaprti javni pozivi so bili financirani iz sklada za podnebne spremembe; zaključiti jih je bilo treba skladno z odločitvijo ministrstva za okolje in prostor, zaradi spremenjenih okoliščin, ki so posledica epidemije covida-19. Nekateri pa kljub temu
ostajajo odprti, denimo nepovratna sredstva občinam za gradnjo kolesarske infrastrukture in občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav. Na MOP nam niso pojasnili oziroma bolj določno utemeljili razloga, smo pa po zakonu o varstvu okolja dolžni delati po navodilih oziroma pooblastilu ministrstva,« pravi
Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada. Dodaja, da bodo v prihodnje predvidoma znova zagotovili sredstva za te namene, seveda skladno z odločitvami MOP in razpoložljivostjo virov financiranja.
Na vprašanje, kako je z drugimi programi, ki naj bi se financirali iz podnebnega sklada, pa odgovarja, da mora tudi o tem odločiti MOP. »Odločitev glede programov, financiranih iz podnebnega sklada, za leto 2020 čakamo že dva meseca v okviru medresorskega usklajevanja rebalansa poslovnega in finančnega načrta Eko sklada,« opozarja Vendraminova.
Direktorica Eko sklada Mojca Vendramin pravi, da bodo v prihodnje predvidoma spet zagotovili denarna sredstva. FOTO: Ljubo Vukelič
Dodaja sicer, da vsebinsko niso predvidene večje spremembe, razen tega, da se sredstva prerazporedijo s spodbud za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb družbenega pomena (občinske) na spodbude za ukrepe učinkovite rabe energije v podjetjih. »Trudimo se, da bi čim bolj zagotovili kontinuiteto javnih pozivov,« še pravi direktorica.
Občine bodo imele manj možnosti za pozelenitev.
Skoraj 32 milijonov evrov je bilo na voljo v štirih razpisih.
Na Eko skladu in MOP še ne vedo, kaj bo z drugimi razpisi.
»MOP in Eko sklad sta podpisala aneks k pogodbi o izvajanju ukrepov podnebnega sklada, v katerem sta se sporazumno dogovorila, da se nepovratne finančne spodbude občinam za nakup novih vozil potnikov ter do okolja prijaznih komunalnih vozil, trajnostno leseno gradnjo in naložbe podjetij v trajnostno mobilnost porabijo za potrebe realizacije že izdanih odločitev in odločitev, ki bodo posledica oddanih vlog najkasneje do 22. maja letos. Sklenitev aneksa je bila potrebna zaradi predvidenega manjšega priliva sredstev v podnebni sklad kot posledice epidemije,« pa odgovarjajo na MOP.
Ustavljen je tudi razpis za spodbude, s katerimi bi občine kupile več vozil za javni prevoz. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Na vprašanje, kaj bo z drugimi projekti, odgovarjajo, da »glede drugih projektov, ki bodo sofinancirani iz podnebnega sklada, MOP še ni sprejel dokončne odločitve«.
Najmanj denarja so verjetno porabila podjetja za trajnostno mobilnost, saj je bil štirimilijonski razpis objavljen šele konec decembra lani. Podjetja so lahko dobila od 20- do 50-odstotno sofinanciranje za pripravo mobilnostnih načrtov, nakup koles, ureditev kolesarnic, nakup polnilnic za električna vozila in za vodik, pa tudi za prikazovalnike prihodov in odhodov javnega prevoza.
Urejenih kolesarnic in drugih prostorov za zaposlene, ki kolesarijo, nima veliko podjetij. FOTO: Igor Zaplatil
Le 900.000 evrov je bilo na zalogi za do 80-odstotno subvencioniranje bolj zelenih in manj hrupnih komunalnih vozil na elektriko ali plin. Za subvencioniranje nakupa novih vozil za javni prevoz je bilo namenjenih 10 milijonov evrov. Občine so lahko dobile do 80 odstotkov vrednosti cene za posamezno vozilo, brez davka, vendar ne več kot 300.000 evrov za posamezno novo vozilo na električni pogon in 500.000 evrov za posamezno novo vozilo na vodik.
Lesena stavba športnega centra Squashland sicer ni občinska, je pa širšega pomena, tudi kot zgled. FOTO: Janez Petkovšek/Delo
Največ denarja, 17 milijonov evrov, pa je bilo namenjenega za naložbe v skoraj ničenergijske občinske stavbe, po možnosti lesene. Nepovratna finančna spodbuda je lahko znašala do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe.
Komentarji