V nadaljevanju preberite:

Slovenija dobiva prvi zakon o podnebnih spremembah, ki daje okvir za učinkovitejše izvajanje podnebne politike in izpolnitev cilja razogljičenja oziroma podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2050. Osnutek, ki je bil v javni obravnavi do 15. novembra, predvideva odpravo več deset milijonov evrov subvencij za fosilna goriva. Dodatnih več kot sto milijonov evrov na leto, ki se v proračun stečejo od takse na ogljikov dioksid, pa bo po novem namenjenih za zmanjševanje izpustov v prometu in stavbah, zlasti za najranljivejša gospodinjstva.

Glavni namen zakona je zagotoviti, da se bodo izvajali podnebna politika in ukrepi, zapisani v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), je povedal Andrej Gnezda, vodja direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer so zakon pripravili. Slovenija z njim lovi zaostanek za drugimi evropskimi državami, ki ta zakon že imajo. Doslej ga je sprejelo 14 držav, krovni podnebni zakon pa velja na ravni celotne Unije.

Pri blaženju podnebnih sprememb oziroma zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov doslej nismo naredili dovolj. Podnebnih ciljev zato ne dosegamo. Izjema je bilo leto 2020, toda takrat so se emisije zmanjšale zaradi epidemije covida-19 in posledičnega upada prometa. Slovenija zaradi nedoseganja deleža obnovljivih virov energije plačuje za dokup manjkajočega deleža (gre za statistični prenos); lani so zaradi suše hidroelektrarne proizvedle 35 odstotkov manj elektrike kot leto prej, zato je država morala manjkajoči delež kupiti od Češke in zanj plačala dobra dva milijona evrov. Lahko pa se zgodi, da bo morala plačevati tudi za dokup zaradi nedoseganja cilja zmanjšanja toplogrednih emisij, opozarja Gnezda.