Predlog NEPN gre v Bruselj in Državni zbor

Vlada se je seznanila z drugim predlogom posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), oblikovanem po spomladanskem javnem posvetovanju, ki bo zdaj vložen v presojo na evropsko komisijo in v DZ, je na novinarski konferenci povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Predlog prinaša nekaj ambicioznejših ciljev.

Veljavni NEPN, ki je bil sprejet konec februarja 2020, pokriva obdobje 2021–2030, s pogledom do 2040. Posebna pozornost je posvečena ciljem za leto 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in elektroenergetsko medsebojno povezanost.

Kumer je včeraj po seji vlade pojasnil, da predvidene posodobitve prinašajo bolj ambiciozne cilje. Cilj glede zahtevanega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2030 je tako po novem postavljen na ravni od 30 do 35 odstotkov, »odvisno od tega, kakšni ukrepi bodo programirani«. V aktualnem NEPN je 27 odstotkov.

Pri prometu, ki je eden največjih porabnikov energije v Sloveniji in tudi eden največjih virov toplogrednih plinov, se po novem pričakuje povečanje emisij za tri odstotke (trenutno za 12 odstotkov).

Prav tako obravnavani predlog posodobljenega NEPN predvideva večje zmanjšanje izpustov v industriji. Potem ko je v aktualnem načrtu predvideno 43-odstotno zmanjšanje, v osnutku upajo na 55-odstotno krčenje. V energetiki se načrtuje zmanjšanje za 48 odstotkov (prej 34 odstotkov).

»Kar se tiče povezljivosti, je Slovenija zgledna članica, nadpovprečna, povezljiva z sosednjimi energetskimi sistemi,« je nadaljeval Kumer in dodal, da je dokaz za to tudi pretekla zima, ko smo lahko občasno vso energijo uvozili in s tem zagotovili energetsko varnost.

Minister se je dotaknil še raziskav in razvoja. Kot je dejal, je predvideno povečanje sredstev, vendar bo treba poiskati še rešitve, ki bodo zadovoljile vse deležnike.

Ogljična nevtralnost

Na novinarsko vprašanje, kdaj bi lahko prišli do ogljične nevtralnosti, je spomnil, da ima država iz časa prejšnje vlade sprejeto dolgoročno podnebno strategijo, po kateri je časovnica za to postavljena pri letu 2050. Temu morajo slediti tudi drugi strateški dokumenti, je dodal.

NEPN je treba med drugim posodobiti zaradi odločitve o izstopu iz premoga najpozneje do leta 2033, zvišanj podnebnih in energetskih ciljev do 2030 na ravni EU ter potrebe po pospešeni izvedbi zelenega prehoda.

Predlog posodobitve so na ministrstvu pripravili po drugem krogu javnega posvetovanja, ki je potekalo aprila letos in v okviru katerega so med drugim pripravili javno predstavitev izhodišč ter več tematskih strokovnih posvetov. Vlada ga bo zdaj kot ena prvih članic EU poslala v presojo evropski komisiji, je pojasnil Kumer. Rok se sicer izteče konec tega meseca.

Dokument vključuje osnutek posodobitve strokovnih podlag in osnutek posodobitve usmeritev in ciljev, ne pa tudi osnutka posodobitve politik in ukrepov. V zvezi s slednjimi ministrstva še tehtajo ukrepe v veljavnem NEPN. Celovit odziv, katere od njih ohraniti in v kakšni obliki ter katere dodati, morajo ministrstvu za okolje, podnebje in energijo posredovati do 30. junija, so po seji vlade dodatno pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).

Vlada je ministrstvu za okolje, podnebje in energijo naložila, da ji končni celoviti predlog posodobljenega NEPN v obravnavo in sprejemanje posreduje do konca junija 2024. To je tudi zadnji rok za predložitev načrta v Bruselj.