Okoljski postopki naj bi bili pol krajši

Okoljska dovoljenja in soglasja bodo izdajali na ministrstvu za okolje in prostor (Mop), ne več na agenciji za okolje (Arso), en uradnik bo lahko vodil ves postopek, ki je zdaj še razdeljen na tri odseke. Rok, na katerega računajo za dejansko preselitev, je 1. julij. Za druge spremembe pa bo podlaga zakon o varstvu okolja, ki bo sprejet predvidoma jeseni.

Podpiramo reorganizacijo, je dejal Aleš Cantarutti, novi generalni direktor GZS, in opozoril, da je pred podjetji velik izziv, digitalizacija. Zahtevnejši postopki na Arsu so trajali tudi štiri leta, kar moti zlasti tuje investitorje. Minister za okolje Andrej Vizjak je dodal, da je reorganizacija plod razmisleka, kako izkoristiti priložnosti, ki prihajajo, in v kolikšnem času. Na ministrstvu obravnavajo vsak objekt, prav tako imajo opraviti z vsakim razvojnim projektom. Zato je treba delo opraviti kar se da racionalno, vendar ne na račun standardov varovanja okolja.

Debirokratizacija bo zakonodajna in organizacijska, pri čemer je prenos upravnih postopkov na Mop organizacijska izboljšava, osnova za zakonodajne spremembe pa bo zlasti zakon o varstvu okolja, ki bo v manj kot mesecu dni v obravnavi vlade, sprejet pa bo predvidoma jeseni. Ta bo v prvi vrsti uvedel razširjeno odgovornost proizvajalcev, ki je težava zlasti pri odpadni embalaži, na novo pa bodo opredeljena tudi merila za prenehanje statusa odpadka.



Vizjak je opozoril, da pravica javnosti do sodelovanja v okoljskih postopkih ostaja, zahteva jo tudi evropska zakonodaja, ne pa tudi »zavlačevanje in blokade«. Mop ne bo več pritožbeni organ za odločitve Arsa, ostaja pa možnost tožbe na upravnem sodišču. Sodišče po Vizjakovem mnenju ne bo prejelo več tožb kot do zdaj, saj tudi zdaj polovica zavrnjenih pritožb nadaljuje pot na upravno sodišče. »Po naši analizi bo to skrajšalo postopke za nekaj mesecev,« pravi Vizjak in dodaja, da bodo postopki tudi bolj predvidljivi. Arso pri tem postaja prava okoljska agencija, niti ena druga v EU ne izdaja upravnih dovoljenj.

Iztok Slatinšek, direktor direktorata za okolje na Mopu, je dejal, da postopki trajajo dlje, ker imamo »to smolo, da imamo 37 odstotkov države v območjih Nature 2000, hkrati pa se moramo razvijati«. Vizjak je dodal, da za marsikateri projekt ne zahtevajo več predhodne okoljske presoje. »Zreducirali smo število vlog. Več nelogičnosti je tudi pri poslovnih conah,« je za naprej napovedal Vizjak in dodal, da bodo v doglednem času obseg postopkov gotovo zmanjšali za polovico. Slatinšek je dodal, da se je pritisk vlog zmanjšal za 65 do 68 odstotkov.

Nesrečni zaradi preveč narave

Gregor Ficko iz GZS meni, da reorganizacija ne bo prinesla veliko, če se te službe ne bodo tudi kadrovsko okrepile. Zavzel se je za omejitev vpliva civilnih iniciativ, pa tudi za prilagoditev zakonodaje, saj ta ne more biti toliko ostrejša kot vse druge. Vizjak je odgovoril, da je vsem uradnikom skupno to, da pravijo, da jih je premalo. »Najprej je treba postrgati znotraj hiše. Z reorganizacijo bo enako število uradnikov lahko naredilo več in bolje,« je dejal Vizjak, a dodal, da je načrtovano zaposlovanje, zlasti na področju investicij. Pritrdil je mnenju, da smo v Sloveniji nekritično in brez premisleka uvedli strogo zakonodajo. Tudi območja Nature 2000 smo opredelili tik pred vstopom v EU, kar dolgoročno prinaša veliko škode. Kot primer je navedel Voglajno, ki je regulirana, teče mimo Železarne Štore in po sredini industrijske cone, pa je zaščitena zaradi štirih vrst rib, o katerih sploh ni jasno, ali v njej živijo ali ne. Slovenija ima po Vizjakovem mnenju izjemno ozko območje za razvoj ob vseh območjih Nature 2000, gozdovih, vodovarstvenih, priobalnih in kmetijskih zemljiščih, kar je večja težava, kot jih imajo druge države.



Iz podjetij pa so Vizjaka pozvali še, naj Mop z zakonodajo naredi nekaj za slovenska podjetja. Nemčija tako pomaga ogljično intenzivni industriji, da se preobrazi. Pri tem ne smemo čakati na skupna evropska pravila, to bo prepozno. Vizjak je najprej opozoril, da ne bodo pripravljali predpisov za posamezna podjetja, potem pa povedal, da se bo v podnebni sklad zaradi dražjih emisijskih kuponov nateklo sto milijonov evrov. Prihodnje leto bodo uvedli možnost kompenziranja stroškov dela ogljično intenzivne industrije in za to namenili 15 milijonov evrov. Za prehod podjetij na nove tehnologije pa bodo namenili 25 milijonov evrov.

Ena družba za embalažo

Največ sprememb bo z novim zakonom o varstvu okolja doživelo področje ravnanja z odpadki. »Da trg in konkurenca prinašata dodano vrednost, ne drži. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo so dobivale pogodbe z najnižjimi cenami, ne glede na okoljske cilje. Izbirale so, katero embalažo bodo odpeljale in katere ne. Več teh družb pomeni kaos. Na tako majhnem trgu osem družb tudi stane več,« pravi Vizjak, ki je podjetjem povedal, da morajo razmisliti, kako se bodo organizirali, da bodo stroški nizki. Podjetja bodo sicer morala poračunati še kakšne dodatne stroške.