Slovenija je v luči ukrepov Evropske unije za zmanjšanje količine odpadkov iz plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki najbolj onesnažujejo morje, napovedala prepoved brezplačnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk prvega januarja prihodnje leto.
Takrat bo začela veljati novela uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, katere ukrepi se nanašajo na izvedbo o zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.
Z uveljavitvijo uredbe bodo te vrečke postale plačljive, izjema bo verjetno njihova uporaba iz higienskih razlogov. V nekaterih državah so dovoljene za meso in ribe, pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu.
Prepovedi klasičnih plastičnih vrečk za zdaj ni na vidiku. Te vrečke so okoljsko manj problematične kot lahke nosilne plastične vrečke, plastične posode za živila, lončki za pijačo in plastični filtri tobačnih izdelkov, pri katerih bomo »stremeli« k ukinitvi prodaje v letih 2019 in 2020, pravijo na ministrstvu.
Kako si prizadevajo za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk, smo povprašali Mercator, Spar in E.Leclerc.
Spreminjanje navad potrošnikov
V
Mercatorju bodo ukinili ponudbo lahkih plastičnih nosilnih vrečk najkasneje prvega januarja 2019. Od tega datuma naprej bodo v ponudbi le vrečke z manjšim negativnim vplivom na okolje iz okolju prijaznejših materialov za trajno oziroma večkratno uporabo. Pripravljajo »vrsto ukrepov in možnih alternativnih rešitev za postopno omejevanje potrošnje plastičnih vrečk in drugih materialov iz plastike«.
Opozarjajo pa, da ni ustrezno kot okolju neprijazne obravnavati samo klasične plastične nosilne vrečke, ker vse nosilne vrečke, tudi papirnate, biološko razgradljive in tekstilne negativno vplivajo na okolje. Poročila o analizah življenjskega cikla (LCA) kažejo, da vrečke iz naštetih materialov okolje skozi celoten življenjski cikel obremenjujejo bolj kot vrečke iz plastičnih materialov.
Bito razgradljive vrečke, denimo, se razgradijo le, če se jih pravilno kompostira. Zaradi napačnega razumevanja, da so okolju prijazne, se lahko v naravi znajde več takšnih vrečk, ki pa se nekompostirane obnašajo kot običajna plastika. Še bolj problematične so t. i. oksi-razgradljive vrečke, ki le razpadejo na manjše delce in z mikroplastiko onesnažujejo podtalnico.
»V Mercatorju si bomo prizadevali za čim bolj trajnostno porabo materialov in energije in pospešeno iščemo možnosti in rešitve za to, da tudi potrošnikom olajšamo spremembe navad. Poudarjamo, da poraba plastike in embalaže ni le težava trgovcev, in je trgovci sami ne moremo rešiti. Samo s skupnimi prizadevanji, s korenito spremembo navad, z doslednim trajnostnim vedenjem ter premišljenimi in strokovno podprtimi ukrepi se lahko nadejamo resnično bolj trajnostne potrošnje.«
Izkupiček od prodaje vrečk za čiščenje rek
Tudi v podjetju
Spar Slovenija bodo uporabo plastičnih vrečk prilagodili uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, že sedaj pa z njimi ravnajo gospodarno, zatrjujejo. »Za lahke plastične vrečke, ki se z namenom zagotavljanja varnosti in osnovnih higienskih standardov uporabljajo za primarno embalažo nepredpakiranih živil, na oddelkih sadja in zelenjave preizkušamo različne alternative. Kljub temu, da zakonodaja to dopušča, jih po uveljavitvi uredbe ne nameravamo prodajati za druge namene.«
Poudarjajo, da so edini trgovec, ki kupcem nudi biorazgradljive vrečke iz koruznega škroba, ki se lahko kompostirajo in razgradijo na okolju prijazen način, in ne papirnatih vrečk, katerih izdelava je problematična za okolje. Poleg tega kot alternativo kupcem omogočajo uporabo lastnih vrečk, košar ali druge embalaže, ki jih ob nakupu prinesejo s seboj.
Lani so ustvarili trajnostno in reciklirano nakupovalno vrečko Razmišljaj ekologično ter pričeli z izvajanjem akcije Očistimo reke, v kateri z izkupičkom, zbranim od prodanih trajnostnih vrečk, čistijo slovenske reke. »Doslej smo skupaj s Potapljaško zvezo Slovenije očistili Muro, Ščavnico, Savo, Ljubljanico in Krko, z akcijami pa bomo še nadaljevali.«
Kavcija za vrečko
V krovnem podjetju
E.Leclerc v Franciji so že leta 1996 uvedli vrečke za večkratno uporabo in biorazgradljive vrečke. Namesto klasičnih plastičnih nakupovalnih vrečk lahko stranka pri njih »za simbolični znesek kupi eno od povratnih nakupovalnih vrečk oziroma za izbrano vrečko plača kavcijo. Na voljo ima povratno večjo plastično vrečko iz recikliranih materialov (najmanj 80 odstotkov reciklirane plastike), veliko trajno nakupovalno vrečko iz recikliranih materialov ter nakupovalno škatlo iz kartona z oznako FSC (ta ni povratna). Ko se vrečka izrabi ali poškoduje, jo pri informacijah brezplačno zamenjamo za novo, staro pa oddamo v reciklažo,« pravijo pri francoskem trgovcu.
Za manjše nakupe v gurmanskem kotičku strankam namesto lahke plastične vrečke ponudijo manjšo biorazgradljivo. Vse vrečke nosijo oznako NF Environnement. Gre za francosko nacionalno ekološko oznako, ki zagotavlja kakovost in varnost izdelkov ter združuje kakovost življenja z varovanjem okolja.
Po podatkih statističnega urada RS se je v Sloveniji leta 2016 recikliralo 24 odstotkov vseh doma nastalih in uvoženih plastičnih odpadkov. Štirje odstotki teh odpadkov so bili sežgani za namen energetske predelave, dva odstotka sta se odložila na odlagališčih, 31 odstotkov se jih je izvozilo, preostalih 39 odstotkov pa je bilo vključenih v druge postopke ravnanja z odpadki (pripravo na obdelavo, skladiščenje, sežig z namenom, da se odstranijo).
Komentarji