Občinski svetniki zavrnili sosežig odpadkov

Šoštanjski občinski svetniki so danes poslušali predstavitev poročila o vplivih na okolje in njegove recenzije.

Načrtom Teš, da bi v bloku 6 poleg lignita sežigali tudi gorivo SRF iz nenevarnih odpadkov, stoji nasproti predvsem Šaleško EKO gibanje. Danes so šoštanjski svetniki poslušali predstavitev o vplivih na okolje in recenzijo poročila. Medtem ko poročilo, ki ga je naročil Teš, ugotavlja, da sosežig ne bo povzročil poslabšanja kakovosti zraka, pa recenzija poročila, ki jo je naročila občina Šoštanj, kaže drugače. Okoljevarstveniki na sejo niso smeli zaradi epidemioloških ukrepov, čeprav je bilo pred sejo obvezno testiranje za vse prisotne in kljub temu, da je bilo na seji več predstavnikov Teš in HSE oziroma pripravljavcev poročila o vplivih na okolje.

Teš je na agencijo za okolje lani poleti vložil presojo vplivov na okolje, s čimer so uradno začeli postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za sosežig. Trenutno lahko namreč uporabljajo le velenjski lignit. Želijo, da bi gorivo SRF lahko začeli poskusno dodajati konec leta, redno pa prihodnje leto. Po načrtih naj bi letno skupaj z lignitom sežgali do 160.000 ton goriva iz nenevarnih odpadkov. Dnevno bi v Teš vozili tovornjaki z gorivom iz odpadkov. Kljub temu v Teš na podlagi poročila zagotavljajo, da se okoljska slika ne bo poslabšala, ogljikovega dioksida pa bo celo manj.
 
To je potrdil tudi dr. Rudi Vončina z Elektroinštituta Milana Vidmarja, ki je pripravljal poročilo o vplivih na okolje: »Sosežig ne bo povzročil poslabšanja zraka.« Dodal je, da tudi odpadek, stabilizat, ki ga uporabljajo za pregrado med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, zaradi tega ne bo problematičen: »Zaradi sosežiga se kvaliteta odpadka ne bo spremenila do te mere, da bi to vplivalo na kvaliteto okolja.«
 

»Ni industrije brez emisij«

Svetnikom je recenzijo poročila o vplivih na okolje predstavila doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik, ki je dejala, da kljub temu, da pri sosežigu lignita in SRF niso prekoračene mejne vrednosti, so vsebnosti praktično vseh težkih kovin precej večje. Ribarič Lasnikova je opozorila: »Na težke kovine opozarjam, ker se v okolju nalagajo in prehajajo v ljudi preko hrane, vdihavanja in kože ter se nalagajo v različne organe in povzročajo obolenja.« Dodala je, da ima SRF večje koncentracije kadmija, arzena, niklja in svinca kot lignit, zanje pa »ne obstaja spodnja meja toksičnosti. So rakotvorni, mutageni in teratogeni«.
 
Ribarič Lasnikova je še dejala, da bo s sosežigom precej manjša količina stabilizata, v katerem pa bo več težkih kovin. Poudarila je, da na težke kovine opozarja zato, ker se v okolju nalagajo, njihova koncentracija se zmanjšuje s spiranjem, manj z absorpcijo v rastline. Dodala je, da je potrebnih od 60 do 510 let, da se koncentracija cinka prepolovi, da se prepolovi koncentracija kadmija, je potrebnih od 13 do 1100 let, bakra od 310 do 1500 let ter svinca od 740 do 5900 let. »Toliko časa pa verjetno ne bomo živeli, ne?« je vprašala Ribarič Lasnikova. Sklenila je, da »ni industrije brez emisije«.
 

»Gre za mejne vrednosti«

 
Eno od študij, ki je priloga k poročilu o vplivih na okolje in na podlagi katere je izračune opravljala Ribarič Lasnikova, je pripravil dr. Filip Kokalj. Odgovoril je, da so izračuni, ki jih je Ribarič Lasnikova predstavila, točni, da pa je vse v mejnih vrednostih in da je treba pri tem upoštevati, kako so prišli do mejnih vrednosti za SRF. Vseh slovenska zakonodaja sploh ne določa, je dejal Kokalj: »Določili smo jih na podlagi slovenske, avstrijske, nemške zakonodaje in iz podatkov iz literature. Računali smo s temi mejami, čeprav gorivo SRF v resnici ni tako slabo. Na drugi strani pa so za lignit uporabljene povprečne vrednosti, ker skuri se tisto, kar se izkoplje. Za SRF smo dali neke mejne vrednosti, ki bodo nižje, lahko tudi desetkrat nižje.«
 
Glede težkih kovin v stabilizatu pa je Kokalj dejal, da gre za povečano koncentracijo: »Pomembno pa je, na kakšne mineralne snovi so te težke kovine vezane. Od tega je odvisno izluževanje. Iz različnih mineralnih snovi se namreč težke kovine različno izlužujejo. Izluževanje je problematično. Večja koncentracija je lahko večji potencial, ampak to ne pomeni, da bo prišlo do večjega okoljskega vpliva.«
 

Svetniki proti

 
Svetnica Bojana Žnider je odločno proti sosežigu: »Sama bom svojim otrokom lahko pogledala v oči. Da mi ni bilo vseeno za ljudi in dolino.« Skupaj s stotimi sopodpisniki se je obrnila tudi na varuha človekovih pravic glede uredbe o sežigalnicah in napravah za sosežig: »Varuh se strinja, da so kazni prenizke in neprimerne. V primerjavi z denarnimi sredstvi, s katerimi upravljajo upravljavci kurilnih naprav, so te kazni zanemarljive. Varuh človekovih pravic je ministrstvu za okolje in prostor predlagal, da preveri ustreznost uredbe.« Teš je vprašala, zakaj tako hitijo, če obstaja možnost, da se bo uredba spremenila.
 
Svetnik Marko Brvar pa je bil ogorčen: »Ko vas poslušam, mi pravzaprav pravite: 'Marko, pomiri se, zastrupili te bomo, ampak v mejnih vrednostih.' Dodal je, da nasprotovanje sosežigu ni nasprotovanje Tešu ali premogovniku: »Sosežig bo ogrozil zdravje zaposlenih v teh družbah, občanov, otrok. Ampak v dopustnih mejah, kot navajate.«
 
Direktor Teš Mitja Tašler je dejal, da ne želi biti tisti direktor, ki bi v dolini, v kateri živi, poslabšal stanje okolja: »Strokovno je treba proučiti pozitivne in negativne vplive. Dal sem vam besedo in tako bo, kot boste rekli. Ampak prej je treba soočiti vse argumente.«
 
Svetnik Peter Radoja pa je spomnil, da so jih v Šoštanju skozi leta že večkrat prepričevali v novosti: »Tudi včasih so že bile mejne vrednosti. Pa če ne bi imeli civilne iniciative, še danes ne bi imeli filtrov. Spuščali smo vse mogoče v Pako in jezero. V Paki ni bilo rib, v jezeru pa so se kopali le neumni, ki niso vedeli, kaj je v njem. Pa so bile takrat tudi mejne vrednosti. Večkrat smo bili naplahtani, ko so strokovnjaki zagotavljali, da bom dobili veliko od tega, če bomo z glavo pokimali. Ko pa smo hoteli v Teš razčistiti stare stvari, pa nas niso niti k pogovoru spustili. Kdo vam bo zdaj verjel, če nam za nazaj niste nič ugodili? Zaupanje je zapravljeno. Mejne vrednosti so mejne vrednosti, mi pa naj trpimo znotraj njih. In nastavljamo hrbet za naslednjo palico.«
 

HSE: Odstopili bomo, če boste proti

 
Generalni direktor Teš Viktor Vračar je opozoril, da je že sam lignit problem: »Težke kovine so v lignitu. To je tu že. Z izluževanjem pa je prisoten molibden.« Dodal je, da so cilj in želja obnovljivi viri energije, zelene energije, ampak da za zdaj nič novega nimamo, kar bi lahko takoj uporabljali: »Vodnega potenciala tu ni, sončne elektrarne ne delujejo ponoči, slabše ob slabem vremenu. Da bi nadomestile Teš 6, pa bi jih potrebovali za 25 kilometrov in okoli 5 milijard evrov.« Vračar je še povedal, da je HSE v zadnjih štirih letih Teš dokapitaliziral v višini 228 milijonov evrov: »SRF potrebujemo, da preživimo do takrat, ko ne bo šlo več. Verjamemo, da se da izpeljati to z nekim kompromisom.«
 
Marko Štrigl, novi član poslovodstva HSE, je bil jasen: »Brez sosežiga bomo šli na pot hitrejšega zapiranja premogovnika. Poročilo o vplivih na okolje so delali najboljši strokovnjaki. Če ne sprejmemo sosežiga, ni nič narobe. Ste pa svetniki pred odgovorno odločitvijo. Predlagam dve možnosti. Prva je, da se začnemo pogovarjati, druga pa, da ste proti. V imenu celotne uprave HSE zagotavljam, da če boste proti, bomo s sosežigom končali.«
 
Očitno se bo to tudi moralo zgoditi. Vseh prisotnih 18 svetnikov je namreč glasovalo proti sosežigu v Tešu.