Nutrijam so šteti dnevi

Po tem, ko je Krajinski park Ljubljansko barje (KPLB) prejšnji teden uradno predstavil začetek večletnega procesa celovitega izlova nutrij na tem območju, s katerim želijo iztrebiti to tujerodno vrsto glodalcev, se vrstijo ogorčeni odzivi ljubiteljev živali. Ministrstvo za kmetijstvo je že lani izdalo odločbo, ki lovskim družinam omogoča, da lov izvajajo na lovnih in nelovnih površinah tako podnevi kot ponoči, intenziven odlov pa naj bi se začel v prihodnjih dneh.

Evropska unija je namreč leta 2014 sprejela uredbo o omejevanju invazivnih vrst, na seznam vrst, ki jih morajo članice omejevati oziroma iztrebljati, so uvrstili tudi nutrijo. Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je pojasnil, da je evropska komisija za ta namen pripravila tudi priročnik, kako invazivne vrste iztrebljati tudi z vidika skrbi za živali. Za nutrijo množičnih sterilizacij ni na listi priporočenih metod, evropska komisija kot najbolj human način priporoča ustrelitev. »Nismo zadolženi za to, da bi morali to še enkrat preverjati, to so strokovna mnenja,« je pojasnil Kastelic, ki meni, da bi bila strelizaicija divjih živali popolnoma zgrešen pristop. Poudaril je, da je »strel v glavo najbolj human, saj je to hitra smrt«. Nutrije bodo torej lovili z živolovkami, ujete živali pa nato ustrelili. Nakup pasti za iztrebljenje nutrij so financirali iz podnebnega sklada, je poročal Dnevnik.

FOTO: Blaz Samec/Delo

Število nutrij sicer ni znano, a lovci ocenjujejo, da se je v zadnjem desetletju podvojilo ali morda celo potrojilo. Lovili so jih, a njihovega mesa niso smeli prodajati, zato so ga uporabljali le za prehrano lastnih psov. A to se bo verjetno že kmalu spremenilo. Na ljubljanski veterinarski fakulteti so analizirali sto ubitih nutrij in ugotovili, da so bile zdrave in ni ovir, da ne bi bile primerne za prehrano živali, morda pa bi bile lahko pozneje tudi za ljudi, je ugibal Kastelic. Tako bodo lovci lahko začeli prodajati ubite nutrije, poleg tega pa Kastelic predvideva, da jih bodo za izlov tudi finančno kompenzirali. 

Biotehniška fakulteta je v študiji o nutrijah na Barju, ki jo je leta 2019 izvedla za KPLB, sicer ugotavlja, da so bili poskusi iztrebljenja nutrij v tujini večinoma neuspešni, finančni stroški pa kljub temu pogosto zelo veliki. Ker je to piloten projekt izlova vrste, ocen, kako visoki bodo stroški na Ljubljanskem barju, še ni, je dejal Kastelic.

Množično nasprotovanje izlovu

Napoved obširnega izlova z namenom iztrebljenja vrste je povzročil ogorčenje številnih ljubiteljev živali, ki se jim mirni in prijazni glodavci zdijo dobrodošla poživitev mestne in obmestne krajine. Na spletu se je razširila peticija proti poboju nutrij, ki jo je v nekaj dneh podpisalo že skoraj 20.000 ljudi. Peticijo je na družbenih omrežjih objavila tudi Tina Gaber, članica vladne delovne skupine za pravice živali in partnerka predsednika vlade Roberta Goloba.

Protesti proti iztrebljanju nutrij tudi v tujini niso redkost, vendar pa so redko uspešni. Kljub temu, zlasti v urbanih področjih, pogosto prihaja do sabotaž pasti.

Begunke s farm krzna

Nutrije so se na Barju in tudi ponekod drugod po Sloveniji naselile iz farm krzna. Prve naj bi opazili že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, a kot kaže, niso dolgo obstale. Ponovno so jih na Ljubljanskem barju začeli opažati konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let, v zadnjih desetletjih pa so v Ljubljanici in njenih pritokih postale stalnica.

Nutrija je za bobrom drugi največji glodavec pri nas, saj tehtajo od pet do deset kilogramov. Odnos med tema vrstama je slabo raziskan, posamezna opazovanja v ZDA nakazujejo, da vrsti lahko sobivata, vendar obstajajo tudi opažanja, da se nutrije bobrom izogibajo. V Sloveniji opažanj o odnosu med nutrijo in bobrom še ni, saj bober, ki je bil že iztrebljen, a se vrača s Hrvaške, in nutrija ne poseljujeta istih območij. So pa nutrije trn v peti manjšim vodnim glodavcem pižmovkam. Zaradi razmnožitve nutrij se je število invazivnih pižmovk na Barju v zadnjih letih močno zmanjšalo. 

FOTO: Blaz Samec/Delo

Živijo lahko od šest do osem let, vendar je smrtnost zelo visoka, v eni izmed raziskav so ugotovili, da je le tretjina odraslih nutrij, ki so jih spremljali, preživela dva meseca. Druga raziskava ugotavlja, da 80 odstotkov nutrij ne preživi prvega leta življenja. Vzrokov za smrt je veliko, od poškodb do zastrupitev, kar tretjina naj bi jih poginila zaradi lakote. V Sloveniji je lov nanje že sicer dovoljen vse leto. Od leta 2008 do leta 2019 so jih lovci v Sloveniji pobili malo manj kot 1700, leta 2020 532, naslednje leto 570, lani pa že 715. Kljub temu populacija ne upada, saj imajo nutrije na leto lahko tudi do štiri legla, v posamičnem pa tudi do deset mladičev.

So socialne živali, ki živijo v skupinah. Medsebojno si pomagajo tudi z opozarjanjem na nevarnost. Odrasle nutrije na Barju, po mnenju Kastelica, nimajo naravnih sovražnikov. Mladiče verjetno plenijo šakali, lisice in štorklje, odrasle nutrije pa se znajo dobro braniti celo pred lovskimi psi, je opozoril. 

Takim prizorom v Ljubljani verjetno ne bomo več priča. FOTO: Tavčar Borut

Populacija nutrij sicer močno niha, največje so poleti in jeseni, bistveno pa upade pozimi, saj, kot živali, ki izvirajo iz Južne Amerike, nutrije zelo slabo prenašajo mraz. Ob hudih zmrzalih se lahko zgodi celo populacijski zlom. Vendar se zlasti na območjih, kjer so bili iztrebljeni veliki plenilci, lahko čezmerno razmnožijo in negativno vplivajo na obvodno rastlinje, posledično pa tudi na nekatere vrste ptic, ki gnezdijo v njem. V Veliki Britaniji naj bi nutrije plenile tudi veliko brezzobko, invazivno vrst školjk, ki pa je na Ljubljanskem barju še niso opazili.

V trinajstih letih 1100 evrov prijavljene škode

Prehranjujejo se z vodnim in obvodnim rastlinjem, kot so šaši, vodna leča, rogozje, trsi in trave, ker jim teknejo tudi poljščine, zlasti koruza, povzročajo tudi gospodarsko škodo. V Sloveniji je bilo med letoma 2006 in 2019 prijavljenih 17 škodnih primerov na koruzi. Celotna slovenska populacija naj bi tako v trinajstih letih kmetom povzročila 1100 evrov škode, večinoma na območju Ljubljanskega barja. S kopanjem rovov v brežine povzročajo tudi erozijo. Vendar imajo tudi koristi. Biolog Boris Kryštufek je zapisal, da bi verjetno na Barju lahko celo pripomogle k temu, da se jarki in kanali ne zaraščajo in ostajajo pretočni. 

So pa pred kratkim poškodovale cevi plavajočih hišk v Gruberjevem prekopu. V Krajinskem parku Ljubljansko barje izrecno poudarjajo, da načrtovano iztrebljanje nutrij ni posledica poškodb plavajočih hišk.