Mladi vladam: Opravite svoje delo!

Več sto tisoč mladih na ulicah Londona, New Yorka, Sydneyja, Manile,­ Johannesburga, Dake in drugih mest v približno 150 državah so pred podnebnim akcijskim vrhom ZN v New Yorku in akcijo Očistimo svet na verjetno najbolj množičnih podnebnih protestih doslej od vlad, podjetij in drugih odločevalcev zahtevali takojšnje ukrepanje za rešitev globalne podnebne krize. »Opravite svoje delo,« so vzklikali mladi, ki so se jim marsikje pridružili pripadniki vseh generacij.

Nekateri pozivi k zmanjšanju toplogrednih izpustov so bili smrtno resni – približno 200 mladih Tajcev je vdrlo v stavbo ministrstva za okolje in kot mrtveci popadalo po tleh –, drugi šaljivi: neka tajska najstnica je nosila transparent z napisom: »Planet postaja bolj vroč od mojega sanjskega fanta«. V New Yorku, kjer se je pridružila protestnikom okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je s petkovimi stavkami pred švedskim parlamentom začela globalno gibanje Petki za prihodnost, so ravnatelji javnih šol, ki jih obiskuje dober milijon otrok, tem opravičili izostanek od pouka zaradi udeležbe na podnebnem shodu.



V Avstraliji se je na več kot sto prizoriščih zbralo prek 300.000 protestnikov; mladim so se pridružili sindikati in številna podjetja, ki so zaradi protesta začasno zaprla vrata. V Nemčiji je bilo prijavljenih 400 podnebnih shodov. Protestniki pred Brandenburškimi vrati so uprizorili simbolno usmrtitev na vešalih, pri čemer so stali na ­talečih se kockah ledu. Podporo protestom so v skupni izjavi izrazili tudi župani New Yorka, Los Angelesa, Pariza in Kopenhagna.


 

V pričakovanju velikih obljub

Na moč javnega mnenja kot sredstva pritiska na predstavnike držav, ki se bodo v ponedeljek udeležili podnebnega akcijskega vrha ZN v New Yorku, računa tudi generalni sekretar ZN António Guterres. »Izgubljamo boj s podnebnimi spremembami. Pričakujem naznanitev in razkritje vrste načrtov za zmanjšanje izpustov v prihod­njem ­desetletju in doseg ogljične nevtralnosti do leta 2050,« je dejal na sredini tiskovni konferenci. Guterres je udeležence vrha, med katerimi so tudi podjetja, pozval k prenehanju gradnje premogovnih elektrarn leta 2020, odpravi subvencij za ­fosilna goriva in hitremu prehodu na obnovljive vire ­energije.

Na seznamu govornic podnebnega akcijskega vrha so male otoške države, ki jih najbolj ogroža dvig morske gladine zaradi podnebnega segrevanja, in evropske države, med njimi Francija in Nemčija. Velikih gospodarstev – Japonske, Južne Koreje in Avstralije –, ki še vedno gradijo premogovne elektrarne, ni med govorci, vendar bi lahko kljub temu predstavile načrte zmanjševanja toplogrednih izpustov in prehoda na obnovljive vire energije, je poročal Reuters.



Od EU pričakujejo, da bo na vrhu ponovno naznanila ogljično nevtralnost do leta 2050, kar je z izjavo, da si želi spremeniti Evropo v prvo ogljično nevtralno celino, potrdila tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Predsednik ZDA Donald Trump in brazilski predsednik Jair Bolsonaro, oba zaprisežena zanikovalca podnebnih sprememb, se srečanja ne bosta udeležila, čeprav tudi prebivalci teh dveh držav zahtevajo odločnejše podnebno ukrepanje.



Kljub opozorilom, da imamo le še 11 let za zmanjšanje toplogrednih izpustov za polovico, s čimer bi preprečili nepovratne posledice podnebnih sprememb, so izpusti ogljikovega dioksida lani dosegli rekordno vrednost. Pariški sporazum zavezuje države, da morajo do konca stoletja omejiti segrevanje na krepko pod dve stopinji ali po možnosti na 1,5 stopinje Celzija. Ob zdajšnjih zavezah o zmanjševanju emisij se bo povprečna temperatura zraka dvignila krepko prek dveh stopinj Celzija, kar po opozorilih strokovnjakov medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) prinaša katastrofalne posledice, med drugim četrt milijarde novih podnebnih beguncev.

»V zadnjem poročilu IPCC jasno piše, da če hočemo imeti 67 odstotkov možnosti, da ostanemo pod pragom dviga temperature za 1,5 stopinje, smo prvega januarja 2018 imeli na voljo še 420 gigaton izpustov ogljikovega dioksida. Zdaj je ta številka manj kot 360 gigaton. In tega ljudje ne razumejo. Vidijo me kot apokaliptično gurujko, ki napoveduje, vsi bomo pomrli. Jaz pa govorim le: prosim, poslušajte znanstvenike,« je v enem od številnih govorov dejala Greta Thunberg, ki je tudi kandidatka za Nobelovo nagrado za mir.



Preberite še: "Danes bomo spisali zgodovino
                     Podnebni protest vseh generacij