Nekoč simbol izolacije, zdaj simbol slehernika na družbenih omrežjih

Antarktika, dolgo simbol izoliranosti in znanstvenih raziskav, je vse bolj priljubljena destinacija množičnega turizma. Posnetki belih ledenih pokrajin, kolonij pingvinov in neskončnega modrega obzorja se množijo na družbenih omrežjih in privabljajo obiskovalce. Po podatkih raziskovalcev je Antarktiko v zadnjem letu obiskalo približno 125.000 turistov, kar je veliko več kot pred dvajsetimi leti, ko jih je bilo manj kot 20.000, so zapisali v El Paísu.

Na Antarktiki je čedalje več turistov zaradi dostopnejših križarjenj in vpliva družbenih omrežij, zlasti tiktoka. Videoposnetki turistov, ki plešejo med ledenimi gorami, kopljejo led za koktajle ali se kopajo v toplih vrelcih otoka Deception, spodbujajo obiskovalce, da bi tudi oni doživeli ta edinstveni kraj.

Oceanografka Anne Hardy s Tehnološke univerze v Tasmaniji je ta pojav poimenovala »učinek tiktoka«, saj povečuje zanimanje za Antarktiko, hkrati pa spodbuja neprimerno vedenje, ki lahko ogrozi krhek ekosistem.

Neurejen turizem in ekološke posledice

Čeprav je v antarktični pogodbi določeno, da je celina namenjena zgolj znanstvenim raziskavam in naravnemu varstvu, se na tej celini vse pogosteje pojavlja tudi turizem brez enotne regulacije. Turistične dejavnosti izvajajo brez nadzora, zaradi česar se veča nevarnost za onesnaženje in vnos invazivnih vrst.

Po podatkih raziskovalcev je Antarktiko v zadnjem letu obiskalo približno 125.000 turistov. FOTO: Reuters

Oceanograf Antonio Tovar je opozoril na morebitne vplive krem za sončenje, ki jih turisti uporabljajo v antarktičnih vodah. Z raziskavami je ugotovil, da visoke koncentracije kemičnih snovi v teh kremah škodljivo vplivajo na mikroorganizme, ki so ključni za prehransko verigo morskih organizmov, kot so kiti, tjulnji in pingvini.

Poleg tega je nedavni incident na otoku Deception, na katerem so odkrili sedem metrov velik grafit na zaščitenem območju, prinesel vprašanja o vandalizmu in varovanju kulturne dediščine. Mednarodno združenje operaterjev antarktičnega turizma je ta dogodek označilo za »nesmiselno dejanje vandalizma«, hkrati pa poudarilo, da za dejanje niso odgovorni potniki njihovih križark.

Kljub temu so strokovnjaki opozorili, da majhna plovila pogosto pristanejo brez ustreznega nadzora, kar veča nevarnost za kraje zgodovinskih artefaktov in druge škodljive posege.

Iskanje rešitev

Španski biologi in znanstveniki, ki delujejo na bazi Gabriel de Castilla, so opozorili, da je množični turizem resen problem. Antonio Quesada, predsednik španskega polarnega odbora, je poudaril, da prizadevanja za regulacijo turizma že potekajo.

Posnetki belih ledenih pokrajin, kolonij pingvinov in neskončnega modrega obzorja se množijo na družbenih omrežjih. FOTO: Rachael Herman/AFP

Ena izmed rešitev bi lahko bila uvedba turistične takse, ki bi pripomogla k financiranju ohranjanja antarktičnega ekosistema. O tej možnosti bodo razpravljali na junijskem srečanju pogodbenic antarktične pogodbe.

Kljub obstoječim smernicam, po katerih mora biti na vsakega vodnika največ dvajset turistov, obiskovalci pa se ne smejo približati živalim na manj kot pet metrov, se veča potreba po strožjem nadzoru. Trenutno ni mehanizmov, ki bi zagotavljali, da se vsi operaterji držijo teh pravilo.

Med ohranjanjem in komercializacijo

Antarktika še vedno velja za eno od najčistejših in najobčutljivejših okolij na planetu. Vsaka človeška dejavnost, ne glede na to, kako majhna se zdi, lahko vpliva na lokalne ekosisteme. Eksplozija turizma v zadnjih letih odpira vprašanja, kako uravnotežiti ohranjanje narave in rastočo komercializacijo te oddaljene celine.

V antarktični pogodbi je določeno, da je celina namenjena zgolj znanstvenim raziskavam in naravnemu varstvu. FOTO: obrambno minstrstvo ZDA

Razprave o prihodnosti antarktičnega turizma bodo ključne za zaščito njenega edinstvenega ekosistema. Neurejen razvoj turizma bi lahko povzročil nepopravljivo škodo, zato je potreba po regulaciji in trajnostnem pristopu bolj nujna kot kdaj prej.