Nekoč simbol izolacije, zdaj simbol slehernika na družabnih omrežjih

Antarktika, dolgo časa simbol izoliranosti in znanstvenih raziskav, postaja vse bolj priljubljena destinacija množičnega turizma. Posnetki belih ledenih pokrajin, kolonij pingvinov in neskončnega modrega obzorja se množijo na družbenih omrežjih, kjer privabljajo vedno večje število obiskovalcev. Po podatkih raziskovalcev je Antarktiko v zadnjem letu obiskalo približno 125.000 turistov, kar je občutno povečanje v primerjavi s pred dvajsetimi leti, ko jih je bilo manj kot 20.000, piše španski El Pais.

Razlog za takšno rast leži v kombinaciji dostopnejših križarjenj in močnega vpliva družbenih omrežij, zlasti platform, kot je tiktok. Videoposnetki turistov, ki plešejo med ledenimi gorami, kopljejo led za koktajle ali se kopajo v toplih vrelcih Deception Islanda, spodbujajo nove obiskovalce, da si tudi sami želijo doživeti ta edinstveni kraj.

Oceanografinja Anne Hardy s Tehnološke univerze v Tasmaniji ta pojav imenuje »Tiktok učinek«, saj povečuje zanimanje za Antarktiko, hkrati pa spodbuja neprimerno vedenje, ki lahko ogrozi krhki ekosistem.

Neurejen turizem in ekološke posledice

Čeprav Antarktična pogodba določa, da je celina namenjena zgolj znanstvenim raziskavam in naravnemu varstvu, se na tem kontitentu vse pogosteje pojavlja tudi turizem, ki nima enotne regulacije. Turistične dejavnosti se izvajajo brez enotnega nadzora, zaradi česar se povečuje tveganje za onesnaževanje in vnos invazivnih vrst.

Po podatkih raziskovalcev je Antarktiko v zadnjem letu obiskalo približno 125.000 turistov. FOTO: Reuters

Oceanograf Antonio Tovar opozarja na morebitne vplive sončnih krem, ki jih turisti uporabljajo pred kopanjem v antarktičnih vodah. S svojimi raziskavami je ugotovil, da visoke koncentracije kemičnih snovi v teh kremah škodljivo vplivajo na mikroorganizme, ki so ključni za prehransko verigo morskih organizmov, kot so kite, tjulnji in pingvini.

Poleg tega je nedavni incident na Deception Islandu, kjer so odkrili sedem metrov velik grafit na zaščitenem območju, sprožil vprašanja o vandalizmu in varovanju kulturne dediščine. Mednarodno združenje operaterjev antarktičnega turizma je ta dogodek označilo za »nesmiselno dejanje vandalizma«, hkrati pa poudarilo, da za dejanje niso odgovorni potniki njihovih križark.

Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da majhna plovila pogosto pristajajo brez ustreznega nadzora, kar povečuje tveganje za kraje zgodovinskih artefaktov in druge škodljive posege.

Iskanje rešitev

Španski biologi in znanstveniki, ki delujejo na bazi Gabriel de Castilla, opozarjajo, da masovni turizem postaja resen problem. Antonio Quesada, predsednik španskega polarnega odbora, poudarja, da so prizadevanja za regulacijo turizma že v teku.

Posnetki belih ledenih pokrajin, kolonij pingvinov in neskončnega modrega obzorja se množijo na družbenih omrežjih. FOTO: Rachael Herman/AFP

Ena izmed možnih rešitev bi lahko bila uvedba turistične takse, ki bi pripomogla k financiranju ohranjanja antarktičnega ekosistema. O tej možnosti bodo razpravljali na junijskem srečanju pogodbenic Antarktične pogodbe.

Kljub obstoječim smernicam, ki med drugim določajo, da mora biti na vsakega vodnika največ dvajset turistov ter da se obiskovalci ne smejo približati živalim na manj kot pet metrov, se povečuje potreba po strožjem nadzoru. Trenutno ni mehanizmov, ki bi zagotavljali, da se vsi operaterji teh pravil tudi dejansko držijo.

Med ohranjanjem in komercializacijo

Antarktika še vedno velja za eno najčistejših in najbolj občutljivih okolij na planetu. Vsaka človeška dejavnost, ne glede na to, kako majhna se zdi, lahko vpliva na lokalne ekosisteme. Eksplozija turizma v zadnjih letih odpira vprašanja o tem, kako uravnotežiti ohranjanje narave in rastočo komercializacijo te oddaljene celine.

Antarktična pogodba določa, da je celina namenjena zgolj znanstvenim raziskavam in naravnemu varstvu. FOTO: Obrambno minstrstvo ZDA

Razprave o prihodnosti antarktičnega turizma bodo ključnega pomena za zaščito njenega edinstvenega ekosistema. Neurejen razvoj turizma bi lahko povzročil nepopravljivo škodo, zato je potreba po regulaciji in trajnostnem pristopu bolj nujna kot kdajkoli prej.