Ministrstvo čaka, kupi odpadkov ostajajo

Ljubljana - Agencija za okolje je petim družbam za ravnanje z odpadno embalažo (Droe) izdala nova okoljevarstvena dovoljenja, zato so začele odvažati odpadke, šesti, Interserohu, pa ne, ker čakajo odločbo upravnega sodišča. To je sporočilo, da se bo s tem ukvarjalo predvidoma jeseni.

Kar 90 odstotkov nakopičene odpadne embalaže bi moral odpeljati ravno Interseroh, je po sestanku z novim združenjem šestih centrov za ravnanje z odpadki povedala ministrica za okolje Irena Majcen. V Interserohu so to medtem ostro zavrnili kot laž. Na MOP, kot pravi ministrica, dejavno pripravljajo tudi spremembe zakona o varstvu okolja, tudi zaradi nove direktive. »To problematiko je treba sistemsko rešiti na način, da do podobnih dogodkov v prihodnje ne bo prihajalo. O prihodnji rešitvi lahko povem samo to, da bo nov zakon za javno obravnavo pripravljen do konca leta,« je povedala Majcnova.
 

Nujna intervencija

Na vprašanje Dela, kaj se dogaja, glede na to, da je direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte pred mesecem ugotavljala, da je treba kupe zaradi smradu, mrčesa in glodavcev, pa tudi požarne nevarnosti, pospraviti v enem mesecu, je ministrica odgovorila, da se je direktorica prenaglila, saj še ni imela podatka, da je treba počakati upravno sodišče. Odločba bo podlaga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in za ukrepanje inšpektorjev.

Janko Kramžar, direktor Snage, je opozoril, da se v novem gospodarskem interesnem združenju z ministrstvom v veliki strinjajo glede analize razmer in potrebe po sistemskih rešitvah, ne strinjajo pa se v oceni potrebe za interventne rešitve. »Naše stališče je, da ti kupi embalaže, ki so ta trenutek nepravilno skladiščeni - nič nismo rekli tudi o svečah, kjer so razmere podobne - ne morejo čakati na odločbo upravnega sodišča, verjetno še nadaljnjih šest mesecev oziroma na sistemske spremembe. Tu bi bila nujna intervencija države, ki te kupe zmanjšala in s tem tudi vsa tveganja, ki so povezana s takim skladiščenjem, od požarnih do sanitarnih. Potem bi pa vzporedno delali na sistemskih spremembah. Tudi o teh imamo svoje zamisli, ki se ne razlikujejo zelo od zamisli ministrstva. Hitra ocena je, da je znotraj šestih centrov približno 3800 ton odpadkov. To je občutno preveč, da bi lahko rekli, da je ta sistem vzdržen,« pravi Kramžar.
 

Vse rešitve nezakonite

Dodal je, da se je v času po izdaji novih okoljevarstvenih dovoljenj in pritiskih na Droe za poveča odvoz, zgodilo to, da so Droe začele odvažati, ni se pa zgodilo to, da bi se količine v skladišču začele zmanjševati, nasprotno, vsaj v Ljubljani, so se še nekoliko povečale. Tako imajo na Barju 2480 ton odpadne embalaže. »Počakali bomo še do konca meseca, z vidika tveganj pa ne moremo čakati dlje,« pravi Kramžar, čeprav, kot priznava, ne more nič ukreniti.

Pred kratkim je namreč od pravnikov dobil mnenje, da so vse možnosti nezakonite. »Če bi skušali te odpadke na nek način predati drugim, s tem, da bi to seveda morali plačati in obesiti na stroške naših uporabnikov, kar ni prav, bi bilo nezakonito. Skladiščenje na tak način, kot je zdaj, je nezakonito. Če bi skušali zmanjšati ločeno zbiranje odpadkov, bi bilo tudi nezakonito,« pojasnjuje Kramžar. V Snagi imajo redne inšpekcijske preglede, lani so jim izrekli tudi globo zaradi neustreznega skladiščenja odpadne embalaže. Letos kazni še ni bilo.

V tem času so sicer skušali prepričati Droe, da prevzemajo embalažo, poskušali so jim zaračunati stroške skladiščenja, vendar so ob tem ugotoviti, da tu postopki tečejo zelo počasi in še niso bili uspešni.
 

Interseroh: »Ministrica zavaja.«

»Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, je na včerajšnji novinarski konferenci o stanju na področju ravnanja z odpadno embalažo podala nekatere neresnične in zavajajoče izjave o družbi Interseroh,« pravi Darja Figelj, direktorica Interseroha. »Krivec za nastalo situacijo na področju ravnanja z odpadno embalažo ni družba Interseroh, temveč vodstvo MOP, ki z vsakim novim sprejetim ukrepom še naprej ohranja nezakonito in netransparentno ureditev panoge. Tega se na MOP dobro zavedajo,« dodaja Figljeva.

Za zadnjega v seriji nezakonitih ukrepov je označila spremembo okoljevarstvenih dovoljenj za Droe, s čimer jih MOP prek Arso na nezakonit način sili k pobiranju večjih količin odpadne embalaže, kot jih ustvarijo in dajo na trg njihove stranke. »Naj poudarimo, da je Arso Interserohu okoljevarstveno dovoljenje spremenil že leta 2017. Na spremembo smo se pritožili, saj je bila po našem mnenju nezakonita in prepričani smo, da bo upravno sodišče naše stališče podprlo. Ostale Droe so spremenjena okoljevarstvena dovoljenja prejele tudi letos. Po eni strani torej MOP sprejema nezakonite ukrepe, po drugi pa ne poskrbi za uvedbo merjenja (to pomeni, da se v panogi ne ve, koliko odpadne embalaže se zbere in koliko je kdo odpelje), ne uskladi uredb z zakonom in ne poskrbi za izvajanje načela »onesnaževalec plača«, ki je prisotno tako v slovenskem zakonu kot tudi v EU direktivi,« ministrstvu očita Figljeva.

Interseroh je pravico iskal na sodišču in letošnja sodba upravnega sodišča je njihovim argumentom pritrdila, enako tudi prizadevanjem za ureditev panoge. »Sodišče je jasno in nedvoumno odločilo, da smo Droe dolžne pobirati zgolj toliko odpadne embalaže, kot jo ustvarijo in na trg dajo naše stranke. Ministričine navedbe, da mora Interseroh pobrati 90 odstotkov ostanka odpadne embalaže, nas čudijo, saj so neresnične in zavajajoče ter pomenijo blatenje dobrega imena družbe Interseroh. Kot smo že poudarili, v Interserohu v celoti upoštevamo zakonske določbe in prevzemamo takšne količine mešane odpadne embalaže, kot nam velevata veljavna zakonodaja in izdano okoljevarstveno dovoljenje,« opozarja Darja Figelj in dodaja, da sodbe upravnega sodišča v prid družbi Interseroh kažejo na to, da si Interseroh pravilno razlaga predpise in zakonodajo.

»Zadnje izjave ministrice nam dajejo slutiti, da smo krivi, ker pravico iščemo na sodišču, pa čeprav nam sodišče pritrdi. Zato še enkrat poudarjamo, da Interseroh ni vir problema, problem je v (ne)delovanju vodstva MOP. Izjave ministrice pa so zlonamerne in nam povzročajo resno gospodarsko škodo,« še pravi direktorica Interseroha.