Meriti je treba škodljivost delcev v zraku

Le masa onesnaževal v zraku, kar kaže merjenje PM10 ali PM2,5, ne da prave slike o škodljivosti za zdravje ljudi, ravno tako ne zazna virov in ne pove, kako bi bilo treba ukrepati. To omogoči dodatno merjenje črnega ogljika oziroma saj in ultrafinih delcev, ki pridejo v krvni obtok in lahko povzročijo tudi demenco. Glavna krivca pa sta kurjenje lesne biomase (in različnih odpadkov) in promet.

»Črni ogljik je primarno onesnaževalo in je neposredno povezan z izpusti. Ko merimo maso delcev, prevladujejo sekundarni delci, ki nastanejo v atmosferi,« je opozoril Griša Močnik z Instituta »Jožef Stefan« in opozoril, da je promet najbolj preprosto urejati, saj se ta odvija na javnih površinah, s kurjenjem pa je težko, ker poteka v zasebnih prostorih.



Vendar tudi s prometom ni preprosto, kar kaže primer Milana. Tam so leta 2008 omejili promet v središču mesta, za vstop pa je treba plačati. Ob uvedbi ukrepa so napovedali 20-odstotno znižanje emisij PM10. »Po polovici leta se ni spremenilo nič, zato je to postal velik politični problem. Lastniki lokalov so opozarjali, da se jim zaradi omejitev zmanjšuje promet, ker ni bilo učinkov, pa se je postavilo tudi vprašanje smiselnosti ukrepa,« je povedal Močnik, ki mu je žal, da niso mogli izmeriti črnega ogljika pred uvedbo omejitev. Naknadno so lahko le izmerili črni ogljik zunaj cone in v njej, pri čemer se je pokazalo, da so emisije črnega ogljika v coni trikrat nižje kot zunaj nje.

Četrtina super onesnaževalcev

V Ljubljani so merili črni ogljik in druga onesnaževala pred uvedbe zapore 500 metrov Slovenske ceste za motorni promet in po njej. Emisije črnega ogljika so se zmanjšale za 70 odstotkov (30 odstotkov prispevajo avtobusi), ob tem pa se na okoliških ulicah emisije niso bistveno povečale.

V Vallée d'Arve v Franciji imajo dvojno težavo: skozi dolino teče avtocesta, območje je podeželsko, zato se gospodinjstva ogrevajo s pečmi na les. »Zamenjali so 3000 peči, pa nismo videli nobenega učinka,« je opozoril Močnik. Kot je pojasnila Irena Ježek iz Aerosola, četrtina vozil z največjimi emisijami izpusti med 53 in 85 odstotkov vseh emisij prometa. Četrtina dizlov izpusti 76 odstotkov črnega ogljika in 53 odstotkov dušikovih oksidov celotne flote. Močnik je dodal, da je podobno tudi s pečmi na drva, med največjimi onesnaževalci pa so kamini. Boljša rešitev so daljinski sistemi ogrevanja.



Daljinska sistema ogrevanja in plina sta najbolj znižala onesnaženost ljubljanskega zraka, je povedala Nataša Jazbinšek Seršen iz mestne občine Ljubljana. Onesnaženost zraka z delci PM10 se zmanjšuje tudi zaradi ukrepov v prometu, od zapore mestnega središča, območja mešane rabe na Slovenski cesti, parkirišč »parkiraj in se pelji«, do novih avtobusov in Biciklja. V prihodnje bo premog v TE-TOL zamenjal plin.

​​Nove garaže so težava

Ob robu pa je bilo slišati nekaj očitkov zaradi drugih načrtov ljubljanske občine. Predvidena je gradnja vsaj treh novih garaž s tisoči parkirnih prostorov, kar po nekaterih izračunih pomeni povečanje prometa v mestu za deset odstotkov. Dušan Plut pa je opozoril, da regionalno ni nič urejeno. Jazbinškova je odgovorila, da občina sama ne more narediti veliko več, kot je podaljšanje linij javnega potniškega prometa v regijo. Sicer v regionalni razvojni agenciji pripravljajo načrt trajnostne mobilnosti, vendar bo pri tem nujno sodelovanje države.

​Alfred Wiedensholer iz Inštituta za troposferske raziskave v Leibnizu (Tropos) je opozoril, da so v Nemčiji uredili prostovoljno mrežo meritev črnega ogljika in ultrafinih delcev. »Majhni delci pridejo globoko v pljuča, niso topni in se zato nalagajo. So bili pa povsem zanemarjeni,« je povedal Wiedensholer. Največje vsebnosti teh majhnih delcev ima zrak ob cestah, sledi urbano okolje, nato podeželje in gore. Prvi vir je kurjenje različnih goriv, drugi je promet. V Leibnizu so leta 2011 uvedli nizkoemisijsko cono, prve meritve pa so opravili leta 2010.

​​Sol je zdrava, izpuhi ne

»Črni ogljik je povezan z zdravjem. Ob morju je v zraku veliko delcev, vendar je to sol in tak zrak je koristen za zdravje. Težava pa so delci ogljika, na katere se nalepijo težke kovine in podobno. Če meriš zgolj maso onesnaževal, ne moreš vedeti, ali so delci strupeni ali ne,« je opozoril Wiedensholer in dodal, da je zato treba evropsko komisijo prepričati, da predpiše dodatne meritve poleg meritev PM10.

​Tomaž Gorenc iz Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj je opomnil, da povprečen človek na dan vdihne in izdihne med 10.000 in 20.000 litri zraka, popije le dva litra vode in poje 1,5 kilograma hrane. Zato je kakovost zraka zelo pomembna, delci lahko povzročijo bolezni dihal, srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, težave v nosečnosti in tudi demenco. Zaradi prometa onesnažen zrak povzroči v EU za 67 do 83 milijard evrov stroškov, pri čemer je vrednost leta življenja postavljena na 70.000 evrov. V Sloveniji so stroški zaradi slabega zraka ocenjeni na 364 milijonov evrov.



​Wiedensholer je dodal, da bodo v Nemčiji prepovedali tudi dizelske avtomobile z motorji euro5, kar bo udarec zlasti za lastnike teh vozil, saj jih ne bodo mogli nikamor prodati. Pa to ni njihova krivda, temveč odgovornost proizvajalcev avtomobilov, ki pa imajo na drugi strani pomemben vpliv na politiko. Irena Ježek pa je dodala, da je uporaba standardov nekoliko vprašljiva. Po predpisih bi se morale emisije črnega ogljika od motorjev euro4 do euro6 zmanjšati za 80 odstotkov, emisije dušikovih oksidov pa za 68 odstotkov. V projektu sledenja vozilom so ugotovili, da so se emisije črnega ogljika dejansko zmanjšale za 88 odstotkov, emisije dušikovih oksidov pa se sploh niso znižale. Dodala pa je, da so bile emisije motorjev euro5 dejansko višje od emisij predhodnikov in tudi naslednikov.

​​Zakurite sredi dneva, ne zvečer

Na konferenci Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka so opozorili še na velik pomen meteoroloških razmer za meritve in rezultate. Ob inverziji, ki je pogosta za slovenske doline in kotline, je onesnaženost zraka tudi trikrat večja kot v dnevih z več vetra. Asta Gregorič iz Aerosola je pri tem opozorila na meritve višine mešalne plasti zraka. To je mogoče tudi z radioaktivnim plinom radonom. Vse, ki kurijo les ali biološke odpadke na poljih, je Gregoričeva opozorila na pravi čas kurjenja. Zvečer, ko je inverzija zraka že polno razvita, je najbolj neprimerno začeti kuriti. Bolje je prej, denimo sredi dneva.