Okolje smo vsi

Vse, kar imamo, smo po krajši ali daljši poti vzeli iz narave, od nafte in peska do hrane in lesa, iz katerega delamo papir, nanj pa natisnemo vrednost. Brez narave tako ni denarja, ne kovinskega, ne plastičnega, ne papirnatega, ne elektronskega, a vse, kar počnemo za denar, na okolje, katerega del smo, praviloma vpliva negativno.

Svet je vstopil v ključno leto za obrat, za korenito zmanjšanje emisij je na voljo le enajst let. Letos se bodo države morale natančno dogovoriti, kako izvajati pariški podnebni sporazum ob nujni okrepitvi zavez. ZDA se bodo začele umikati, vendar se bo več zveznih držav še naprej držalo sporazuma. Preveč je dokazov, da škoda zaradi močnejših neurij, suš in požarov daleč presega vložke v čiste vire energije.

Podnebne spremembe, onesnaženje morij in prekomeren izlov bodo povzročili izumrtje rib v morjih že do leta 2048. Človeštvo usodno vpliva še na številne druge vrste. Slovenija je pri tem zelena točka, a ima druge težave. Ena od večjih so kupi odpadne embalaže in sveč, ki jih bo preprečila sprememba zakona o varstvu okolja. Evropska prepoved brezplačnih vrečk je majhen korak naprej, pomembnejši bi bila prepoved vseh izdelkov za enkratno uporabo iz plastike, ki razpada 400 let.

Emisije se pri nas ne zmanjšujejo zaradi rasti cestnega prometa. Medtem ko Kitajci uvajajo hitre avtonomne vlake, mi še vedno gradimo samo ceste, sodobne železniške proge so zgolj sanje. Promet bo tako ostal težava, ki je ne bo rešila niti elektrifikacija. Zlasti če bo elektriko za promet leta 2050 še vedno proizvajal Teš 6.

Eno redkih bogastev, ki ga ne iztrgamo naravi, je znanje. Za preživetje človeške vrste na tem planetu ga bomo potrebovali veliko. Da ne bomo doma nadaljevali trendov s projekti črpanja plina ali pozidave plodne zemlje.