Skupina znanstvenikov in opazovalcev narave vabi prebivalce Slovenije in drugih evropskih držav k sodelovanju pri projektu opazovanja pomladanskega jegliča. V Estoniji, ki je pobudnica akcije, bi radi tako zaščitili izginjajočo vrsto, pri nas pa opozorili na lepoto in pomen nežno rumene lepotice, ki je nekoč davno pritegnila celo zanimanje avtorja evolucije Charlesa Darwina.

Čeprav se nam včasih zazdi, da je neka vrsta nepomembenna za naš obstoj, ni tako. Vse v naravi je v soodvisnosti in znanstveniki bi s preučevanjem pomladanskega jegliča radi izboljšali tudi razumevanje drugih podobnih vrst.

Znanstvena kampanja Iščemo pomladanske jegliče je leta 2019 nastala na pobudo skupine ekologov z estonske univerze Tartu in estonskega sklada za naravo. Po eni strani tako spodbujajo ljudi k preživljanju prostega časa v naravi, hkrati pa pripomorejo k zbiranju znanstvenih podatkov.



Tako imenovana citizen science ali občanska znanost, kakor jo imenujemo pri nas, je čedalje bolj priljubljen prijem za to, da se splošna javnost vključi v pomembne znanstvene projekte in tako drugače gleda na – v tem konkretnem primeru – izginjanje rastlinskih ali živalskih vrst. Drastične spremembe v krajini oziroma nepravilno upravljanje travnikov namreč lahko privede do izginjanja posameznih rastlin, v Estoniji se to s pomladanskim jegličem že dogaja.

Zaradi spremembe namembnosti zemljišč so izgubili več kot 90 odstotkov tradicionalno urejenih travnikov, je za Delo povedala vodilna raziskovalka pri projektu o pomladanskem jegliču Tsipe Aavik. Njena delovna skupina preučuje posledice izgube travnikov na biotsko raznovrstnost in kaj se zgodi z gensko raznolikostjo travniških rastlin. Pomladanski jeglič lahko pokaže, ali so biotopi, v katerih jeglič uspeva, v dobrem stanju ali ne.

Prvo leto so bili pozitivno presenečeni nad dobrim odzivom, dobili so podatke s približno 1700 lokacij in se odločili, da bodo razširili akcijo na druge države. Poleg pobudnice Estonije jih letos pri projektu sodeluje še okrog 30. Ko bo jeglič prenehal cveteti, bodo estonski znanstveniki analizirali podatke in informacije o odkritjih poslali pridruženim partnerjem.

Podoben trobentici, a vseeno drugačen

Ideja lova na jegliče je preprosta. Potrebujemo »le« nekaj potrpljenja, prostega časa in pametni telefon. V naravi poiščemo rastlino, si natančno ogledamo njen cvet, jo fotografiramo ter podatke vnesemo v aplikacijo ali uporabimo obrazec, dostopen na spletni strani https://nurmenukk.ee/. Ni treba, da o pomladanskem jegliču vemo čisto vse, zgolj prepoznati ga moramo.

Asistentka botanike Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je pojasnila, da je pomladanski jeglič (Primula veris) precej podoben trobentici, a ga ob pozornem opazovanju od nje lahko loči tudi nestrokovno oko.

»Zdaj, ko cveti, ga najlažje opazimo. Od trobentice se razlikuje po tem, da ima manj 'kupčkaste' cvetove, združeni so v socvetju, ki je na visokem steblu, in visijo nekoliko bolj na eno stran. Pomladanski jeglič ima bolj intenzivno rumeno barvo kot trobentica, v goltu cveta pa je pet oranžno-rumenih lis, njegove čašice – tisti del, ki obdaja rumeni cvetni del – so bolj napihnjene.«



Običajno v nižinah cvetijo že aprila, cvetenje nato sorazmerno z nadmorsko višino traja do konca maja. V hladnejših okoljih, predvsem višje v hribih, lahko cvetijo do sredine junija. Trenutno po besedah Blanke Ravnjak pomladanski jeglič cveti na Krasu in verjetno kje v nižinah, nekoliko kasneje ga bo mogoče opaziti na Čavnu in Kuclju, zelo pozoren opazovalec bo naletel nanj tako rekoč po vsej državi. Lovcem na jegliče so v pomoč fotografije na spletni strani oziroma facebook profilu botaničnega vrta ter v aplikaciji, ki so jo zasnovali estonski ekologi.

Ko najdete primeren kraj, začnite izpolnjevati vprašalnik. Pametni telefon samodejno določi vašo lokacijo, če pa te možnosti nimate, jo v obrazec zapišite ročno. Poskusite določiti, koliko pomladanskih jegličev je na kraju. Ali lahko opazite samo nekaj primerkov (do sto), je rastlin veliko (do nekaj sto) ali je celotno območje prekrito s pomladanskimi jegliči (na stotine oziroma na tisoče rastlin)?

Nato si oglejte cvet na eni rastlini in zapišite, ali je v obliki črke L ali S. Pri obliki črke S so navzven vidne prašnice, pri obliki črke L je vidna samo drobna pika – brazda pestiča. Nadaljujte, dokler si ne ogledate 100 cvetov, so v navodila zapisali pobudniki projekta. Če na opazovanem kraju ni toliko rastlin, to zapišite kot opombo. Cvetlic seveda ne trgajte, temveč le opazujte cvetove.

Preventiva boljša od ponovnega naseljevanja

Blanka Ravnjak je pojasnila, da bodo estonski znanstveniki s podatki, ki jim jih bodo posredovali lovci na jegliče, ocenili številnost populacije ter prisotnost osebkov s cvetovi v obliki črke L oziroma S.

V Estoniji je, kot omenjeno, Primula veris ogrožena, pri nas pa pomladanski jeglič še ne izginja, a se ob nepravilnem upravljanju travnikov to lahko zgodi. Če bomo travnike prehitro kosili, jih pustili, da se zarastejo, ali jih obširno gnojili, je lahko pot do iztrebljenja rastline kratka.

»Prav je, da že zdaj opozorimo na to rastlino, ohraniti moramo namreč stabilnost populacije. Preventiva je vedno boljša kot saniranje ali ponovno naseljevanje,« je dodala Blanka Ravnjak. Po njenih besedah je narava prepletena in razprave o (ne)pomembnosti ene ali druge vrste niso na mestu.



»Če neka živalska ali rastlinska vrsta izgine, je to lahko člen, ki vpliva na druge. Gosenice določene vrste metulja se na primer hranijo le na določeni rastlinski vrsti, odrasel metulj je lahko nato opraševalec kakšne sadne ali zelenjavne rastline. Če rastlina, na kateri se hrani gosenica, izgine, odrasle živali ne bo, zato tudi ne bo opraševala vrste, ki morda koristi človeštvu. Namena vseh vrst ne poznamo, zato so ugibanja in egocentrično gledanje, ali je določena vrsta pomembna ali ne, nevarna. Varovati moramo vse,« je dodala asistentska botanike.

Tsipe Aavik je na primer omenila prav metulja burgundskega vojvodo. Njegove gosenice se hranijo skoraj izključno z listi pomladanskega jegliča. Od izgube opraševalcev ni tako daleč do zmanjšane preskrbe s hrano.

Instagram profil, ki so ga za lov na jegliče ustvarili estonski ekologi, že čaka na objave nadobudnih raziskovalcev skrivnosti narave. Če se boste pridružili kampanji, svoje objave označite s ključnikoma #cowslips (#pomladanskijegliči) in #lookingforcowslips (#iščemopomladanskejegliče).

Podatki, ki jih bodo zbrali znanstveniki, bodo v pomoč pri ohranjanju rastlinske vrste, a tudi promocija Slovenije in njenih cvetočih travnikov.