Lopatic vetrnic še ne znajo reciklirati

Lopatice vetrnih elektrarn so lahko tudi daljše od kril največjih letal, zato jih ni mogoče kar pospraviti. Najprej jih je treba razrezati z diamantnimi žagami, da jih lahko naložijo na običajne prikolice. V ZDA, poroča Bloomberg Green, jih čaka na pokop več tisoč.

Lopatice vetrnic so sestavljene pretežno iz steklene volne in smol, saj morajo zdržati tudi močnejše vetrove. V določenem času pa se njihova življenjska doba konča, zato zdaj na odlaganje čaka več deset tisoč lopatic. Samo v ZDA jih bodo z jeklenih stolpov v prihodnjih štirih letih vsako leto odstranili osem tisoč, v Evropi pa najmanj 3800. Razmere se bodo še poslabšale, ker je večina vetrnic starejših od deset let. Zgrajene so tako, da zdržijo moč vetrov v orkanu, zato lopatic ni preprosto zmleti, reciklirati ali uporabiti za drug namen.



To je že sprožilo iskanje alternativ zakopavanju, ki ga dopuščajo le v nekaj odlagališčih odpadkov. Lopatice, razrezane na tri dele, zlagajo v jame, globoke deset metrov. Zavedajo se, da bodo ti kosi, ki spominjajo na zložene pobeljene kitove kosti, ostali tam praktično za vedno. Ampak to je neprimerno bolj čisto kot odslužena oprema za črpanje nafte in plina ali izkop premoga.



Veliko držav in podjetij se je odločilo za preusmeritev k čistim virom energije, vetrna energija pa je eden od najcenejših načinov za to. Prve vetrne elektrarne so se pojavile po naftnem embargu leta 1973, bile so drage in precej neučinkovite. S spremembami zakonodaje in spodbudami po 1992 pa so vetrnice zrasle in dobile lopatice iz steklene volne. Leta 2002 je prišla na trg vetrnica z močjo 1,5 megavata, ki je lahko ob enakomernem vetriču napajala 1200 domov. Novejše vetrnice imajo že večjo moč, tudi več kot štiri megavate.

Že iščejo druge rešitve

Vetrnice se večinoma da reciklirati, vse jeklo, žice, elektroniko in opremo, tudi generator, le lopatice ostajajo težava. Znanstveniki poskušajo zdaj najti boljše načine za ločitev smole od steklenih vlaken ali pa drugačno uporabo delov lopatic, denimo peletov ali plošč. V Evropski uniji, kjer veljajo strožje omejitve odlaganja, odslužene lopatice stopijo v cementarnah ali v termoelektrarnah. Težava je, da je kurilna vrednost lopatic precej nizka in neenakomerna, poleg tega kurjenje sprošča izpuste.



Francosko podjetje Veolia je lani v pilotnem projektu lopatice mlelo v prah in iskalo kemikalije, ki bi jih lahko pridobili. Objavili so, da je za to veliko zanimanje. Zagonsko podjetje Global Fiberglass Solutions je razvilo način spreminjanja lopatic v material za prekrivanje tal ali pa za gradnjo zidov. Napovedali so, da lahko predelajo 99,9 odstotka lopatice, njihova zmogljivost pa je med 6000 in 7000 lopatic na leto. Gradbene družbe se za ta material šele ogrevajo.