Ledeniki Himalaje izginjajo

Do konca stoletja se bo stopila vsaj tretjina ledenikov na Himalaji, tudi če države sveta omejijo segrevanje na 1,5 stopinje Celzija, kot je predvideno s pariškim podnebnim sporazumom. Kar 210 avtorjev nove petletne študije o območju Hindukuš v Himalaji ugotavlja, da bi se območje do konca stoletja ob nadaljevanju sedanjih trendov segrelo za 4,4 stopinje Celzija, to pa bi imelo izredno negativne posledice za vsaj 250 milijonov ljudi.

Ledeniki v Hindukušu so namreč vir vode za 250 milijonov ljudi v gorah, pa tudi za 1,65 milijarde drugih v rečnih dolinah spodaj. Ledeniki napajajo deset najpomembnejših rečnih sistemov na svetu, med drugim Ganges, Ind, Mekong, Iravadi in Rumeno reko, ti pa neposredno ali posredno oskrbujejo milijarde ljudi s hrano, energijo, čistim zrakom in prihodki. Posledice taljenja ledenikov bodo segle od poslabšanja onesnaženosti zraka do več ekstremnega vremena. Težava je tudi ta, da bodo rečni pretoki pred monsunskim obdobjem prenizki za proizvodnjo hrane in energije.



Nevarnost predstavljajo tudi jezera, ki bodo nastala ob taljenju ledenikov. Pregrade, ki bodo zadrževale vodo, bodo lahko nenadoma popustile, voda pa bo poplavila območja na vznožjih gora, tudi Everesta in K2. Oskrba z vodo pa se bo najbolj poslabšala.

​
​Težave so že

V južni Aziji so posledice podnebnih sprememb že vidne. Vročinski valovi postajajo nevzdržni, ljudje postajajo bolj bolni in bolj revni, življenjski standard se je že poslabšal za 800 milijonov ljudi. Že preteklo pomlad so v nekaterih krajih v Himalaji turistom odsvetovali obisk, ker je bilo premalo vode. Lani je Indijo prizadela najhujša vodna kriza v zgodovini. Do leta 2030 naj bi potrebe Indije po vodi za dvakrat presegle oskrbo.

V Nepalu že poročajo o tem, da so izviri vode usahnili. Polja so se posušila. Na drugi strani prebivalcem grozijo zemeljski plazovi. Stopnjevanje težav na vsem območju bi lahko povzročilo selitev več sto milijonov ljudi.

​
​Prilagajanje ali selitev

Novo poročilo je objavil Mednarodni center za celostni razvoj gora (ICIMOD). »Globalno segrevanje vodi do tega, da bodo hladni ledeni vrhovi gora spremenjeni v gole skale še prej kot v stotih letih. To je podnebna kriza, o kateri še niste slišali,« je dejal Philippus Wester iz ICIMOD, ki je vodil pripravo poročila. Regija osmih držav bo potrebovala 4,6 milijarde dolarjev na leto za prilagoditev na prihodnje razmere do leta 2030, znesek pa se bo moral do leta 2050 še povečati na 7,8 milijarde dolarjev na leto.